Madžarska »vojna« proti brezdomcem

 Na ulicah Budimpešte živi približno 8000 ljudi, ki jim zdaj grozi, da jih bodo obravnavali kot zločince.

Objavljeno
20. september 2013 21.40
TOPSHOTS-GREECE-POVERTY-HOMELESS
Urban Červek, Dunaj
Urban Červek, Dunaj
Budimpešta – Proces kriminalizacije brezdomcev, ki so ga na Madžarskem pričakovali že nekaj časa, se je začel v Budimpešti. V enem okraju glavnega mesta so sprejeli odlok, ki prepoveduje življenje na javnih površinah in brskanje po smeteh z grožnjo denarne ali celo zaporne kazni.

»Lokalni odlok je zadnji ukrep v kampanji proti brezposelnim, ki se je začela leta 2010 in nadaljevala s sprejetjem nacionalnega zakona leta 2012. Namesto da bi poskrbeli za pravice ogroženih ljudi, oblasti zdaj populaciji 8000 brezdomcev v Budimpešti grozijo, da jih bodo obravnavali kot kriminalce,« so zapisali v organizaciji Human Rights Watch (HRW). Zagrožene kazni so visoke – za spanje na javnih mestih lahko dobijo brezdomci do 150.000 forintov (500 evrov) kazni ali do 60 dni zapora, če jih pri tem zalotijo večkrat v obdobju pol leta. »Brezdomci, ki nimajo kam iti, so zdaj označeni za kriminalce samo zato, ker so revni,« opozarjajo pri HRW.

Madžarski minister za socialne zadeve, družino in mlade Miklós Soltész zanika očitke na račun vlade, češ da kaznovanje ni glavni motiv zakona. Z njim so po njegovem hoteli spodbuditi lokalne oblasti, da zagotovijo dovolj zatočišč in druge pomoči za brezdomce in jih na ta način spravijo z ulic. »Ljudje imajo pravico, da na podzemnih prehodih ne hodijo mimo nekoga, ki ima morda kakšno bolezen,« je pojasnil minister.

Vendar se na sprejeto zakonodajo niso negativno odzvali samo pri številnih nevladnih organizacijah, kritični so tudi pri Združenih narodih. Spomladi so pozvali madžarsko vlado, naj umakne ustavna dopolnila, s katerimi je uveljavila sporni zakon. »Takšna zakonodaja ne krši le človekovih pravic brezdomcev, ampak ustvarja predsodke o ljudeh, ki živijo v revščini, za prihodnje generacije,« je povedala posebna poročevalka ZN Magdalena Sepúlveda.

Poročevalka ZN Raquel Rolnik pa je opozorila, da prepovedovanje spanja na javnih mestih, ko ni dovolj drugih rešitev za brezdomce in revne, predstavlja kršitev madžarskih obveznosti glede varovanja človekovih pravic enakosti in nediskriminacije.

Pravzaprav je konec lanskega leta zakon razveljavilo celo madžarsko ustavno sodišče, ker je kršil ustavno pravico do človekovega dostojanstva, vendar je madžarski parlament odločitev ustavnega sodišča letos spomladi »povozil« z razvpitimi ustavnimi dopolnili. Vladajoča stranka Fidesz ima namreč več kot dvetretjinsko večino v parlamentu in lahko samostojno sprejema dopolnila k ustavi. »Izigravanje lastnega ustavnega sodišča pove veliko o zavezanosti madžarske vlade vladavini prava in reševanju socialnih zadev,« so zapisali v HRW.

Avtor spornega zakona je župan Budimpešte iz vrst Fidesza István Tarlós, ki je že pred leti napovedal »vojno« proti brezdomcem, skupaj z Mátéjem Kocsisem, županom budimpeškega okrožja osem, ki je zdaj prvo uvedlo kazni za brezdomce. V tem okrožju je namreč še posebej veliko brezdomcev – kar 2000 od skupaj 8000 v vsej Budimpešti. Po navedbah madžarskih nevladnih organizacij je tam problem nastal z gradnjo novega stanovanjskega naselja Corvinova četrt, zaradi katerega so izselili veliko stanovalcev starih stavb in jih nato porušili. Ker jim finančno nadomestilo ni omogočilo nakupa nadomestnega bivališča, jih je veliko pristalo na ulicah.