Božo Mašanović, zunanja politika
Palica novih pravil o gospodarskem upravljanju, ki so začela veljati sredi decembra lani, bo najprej oplazila Madžarsko. Evropska komisija je predlagala, naj bi od januarja 2013 zamrznili 495,2 milijona evrov iz kohezijskega sklada, če grešnica dotlej ne odpravi previsokega primanjkljaja.
S tem ukrepom brez primere, kot priznavajo v Berlaymontu, je komisija hkrati posredno, vendar nadvse jasno posvarila vse članice skupnosti, ki so v postopkih zaradi čezmernega primanjkljaja - teh je kar 23, med njimi tudi Slovenija -, da si ne bo pomišljala uporabiti določil nove zakonodaje, če javnih financ pravočasno ne spravijo v red.
Zagrožena kazen je visoka, saj dosega 5,7 odstotka vseh sredstev iz kohezijskega sklada, ki jih ima Madžarska na voljo v sedanji finančni perspektivi (skupaj 8,6 milijarde), oziroma 29 odstotkov možnega priliva v letu 2013, ko lahko iz Bruslja za transportne in okoljske projekte pričakuje 1,7 milijarde evrov. Kazen bi bila lahko celo višja; tudi do 50 odstotkov dodeljenih sredstev za prihodnje leto, ne sme pa preseči 0,5 odstotka bruto proizvoda grešnice. Predlog komisije za zamrznitev skoraj tretjine kohezijskih sredstev morajo na marčnem srečanju potrditi še članice Unije.
Prav naša vzhodna soseda je najpriročnejša za premierno uveljavljanje zaostrenih pravil proračunske discipline.
Madžarska je namreč že od vstopa v Unijo maja 2004 v postopkih zaradi čezmernih primanjkljajev. Januarja in novembra 2005 je komisija ugotovila, da novinka ni uveljavila učinkovitih varčevalnih ukrepov, skrajni rok za zmanjšanje deficita pod mejo treh odstotkov BDP pa je bil doslej podaljšan dvakrat, skupaj kar za tri leta, je pripomnil podpredsednik Olli Rehn.
Julija 2009, torej v času hude gospodarske krize, ko je Madžarska morala celo zaprositi Unijo in Mednarodni denarni sklad (IMF) za 20 milijard evrov pomoči, je svet EU naročil članici, naj do konca 2011 trajno odpravi previsoki primanjkljaj. V Budimpešti tega roka znova niso spoštovali, zato so finančni ministri EU januarja letos potrdili začetek postopka proti kršiteljici. V Berlaymontu so odtlej prejeli dve pismi - februarja je podpredsednik Rehn dobil sporočilo finančnega ministra Györgya Matolcsyja, predsedniku Joséju Manuelu Barrosu pa je premier Viktor Orban pisal tik pred zdajci - vendar nobeno ni napovedalo ukrepov, ki bi izboljšali podobo madžarskih javnih financ.
Izvirno mašenje proračunske luknje
Orbanova vlada se je mašenja proračunske luknje lotila na dokaj nenavaden način, saj je v javno blagajno kratko malo prenesla sredstva privatnega pokojninskega sklada, ki so odtehtala skoraj desetino BDP, tako da je bilanca lani pokazala 3,5 odstotka BDP presežka, brez tega ukrepa pa bi imela Madžarska šestodstotni primanjkljaj. Poleg tega v Budimpešti niso upoštevali priporočila komisije, da je treba fiskalni položaj izboljšati za pol odstotka BDP, kajti strukturna proračunska pozicija države se je v letih 2010-11 poslabšala za 2,5 odstotka. Prenos pokojninskih sredstev je bil, jasno, zgolj enkraten ukrep, ki nikakor ni trajno popravil stanja v madžarskih javnih financah, zato bo naša soseda letos znova zdrsnila v primanjkljaj, ki se bo nadaljeval tudi naslednje leto (3,25% BDP), kar pomeni novo kršitev pogodbe.
Podpredsednik Olli Rehn je odločitev komisije pospremil s komentarjem, da ne gre za kaznovanje, ampak predvsem za močno spodbudo madžarski vladi, še več, današnja odločitev pomeni pravičen in sorazmeren poseg, ki Budimpešti omogoča skoraj leto dni časa za zajezitev proračunskega primanjkljaja. Če bo Madžarska do začetka leta 2013 sprejela ukrepe za ureditev javnih financ, kar zagotovo lahko stori, je prepričan Finec, se bo lahko še pravočasno izognila posledicam. Podobnega mnenja je bil tudi komisar za regionalno politiko Johannes Hahn. Zagotovil je, da bodo izplačila bruseljskih sredstev za že odobrene projekte potekala nemoteno, lahko pa je ogrožena realizacija projektov v prihodnje, če Madžarska ne bi odločno ukrepala. Avstrijski komisar je Budimpešto - mimogrede pa tudi prestolnice vseh drugih članic - opozoril na dejstvo, da se čas za mobilizacijo denarja iz evropskih skladov počasi izteka, kajti sredstva, ki ne bi bila porabljena do konca leta 2015, bodo dokončno izgubljena.
Ukrep, ki ga je narekovalo večletno nespoštovanje določil pakta stabilnosti in rasti, nikakor ni povezan s tremi postopki zaradi kršitev pravnega reda Unije, ki jih je komisija nedavno sprožila proti Madžarski (zaradi sprememb, ki posegajo v neodvisnost centralne banke in urada za varstvo podatkov ter v upokojevanje sodnikov). Rehn je namreč odločno zavrnil domneve iz madžarskih krogov, da je komisija tako ostro ukrepala na fiskalnem področju, ker za sankcioniranje drugih odklonov nima dovolj močnih vzvodov. Kot je pojasnil, gre za povsem ločena procesa. Iz Budimpešte so takoj po odločitvi Berlaymonta protestirali, češ da je grožnja s sankcijami neutemeljena in nepravična.