Tiskane izdaje
Stari in »novi« makedonski premier ter prvak vladajoče stranke VMRO-DPMNE Nikola Gruevski je doslej z voditeljem njene koalicijske partnerice Demokratične unije za integracijo (DUI) Alijem Ahmetijem krivico za stagnacijo države pripisoval Grčiji, ki ima nepopustljivo stališče o uporabi ustavnega imena Makedonija.
Čeprav je parlamentarni prag prestopila tudi glavna tekmica DUI, albanska opozicijska Demokratska stranka (DPA) Menduha Thaçija, je malo verjetno, da bo Gruevski sprejel ponudbo Thaçija, ki je že dal vedeti, da bi bila njegova stranka pripravljena sodelovati v vladi Gruevskega. Ne glede na to, da sta VMRO-DPMNE in DPA že tvorili vladno koalicijo in da Gruevski tako kot z DUI tudi z DPA ni imel resnih problemov.
Ker nič ne kaže, da sta Gruevski in Ahmeti pripravljena sprejeti realnost, se bosta verjetno na vsa opozorila, nasvete in priporočila iz tujine še naprej odzivala ignorantsko ali pa molčala. Navsezadnje sta z doseženimi rezultati na volitvah okrepila pogajalske pozicije z EU, kar je bil eden izmed njunih ciljev. Čeprav so konservativci z zmago na volitvah res dobili močnejši mandat za pogajanja z mednarodno skupnostjo, to še ne pomeni napredka v pogajanjih z Grčijo o sporu glede imena države, ki je že osem let glavna ovira za njeno pot v EU in Nato.
Konservativci premiera Gruevskega so sklicali predčasne parlamentarne volitve leto pred rednimi, ki bi bile junija 2015, po sporu z DUI, ki je zahtevala skupnega predsedniškega kandidata. Po mnenju analitikov je šlo za lažen spor, da bi imela vladna koalicija izgovor za sklic predčasnih volitev. Sodeč po rezultatih volitev je vladna koalicija pravilno ocenila, da opozicija v tem trenutku nima sredstev in moči za zmago. S tem si je zagotovila dodatna štiri leta na oblasti.
V obeh političnih taborih je namreč opozicija znova manifestirala predvsem lastne slabosti, ker ji preprosto manjka idej in moči za mobiliziranje svoje volilne baze, predvsem pa neopredeljenih državljanov. Najmočnejša opozicijska stranka Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) se je tako odločila za negativno kampanjo, pri čemer je izpustila možnost, da bi ljudem pojasnila, kako bi bilo mogoče spremeniti družbo in demokratizirati državo. Vodji SDSM Zoranu Zaevu po porazu ni ostalo drugega, kot da stavi na ponovitev volitev.
V središču volilne kampanje je bilo gospodarstvo. VMRO-DPMNE je obljubljala izboljšanje razmer in nadaljevanje reform v državi, kjer je med 2 milijonoma prebivalcev več kot 28 odstotkov brezposelnih. Čeprav se vlada ponaša z gospodarsko rastjo, ki je lani znašala 3,1-odstotka, nizkim javnim dolgom in rastjo tujih vlaganj, ki so z 89,7 milijona leta 2012 lani porasla na 334 milijonov ameriških dolarjev, je Makedonija še vedno ena najrevnejših držav v Evropi. Glede na BDP na prebivalca, ki znaša 35 odstotkov povprečja EU, in povprečno plačo 345 evrov, je težko pritrditi vladni koaliciji, da je na pravi poti.
Čeprav je na eni strani pozitivna posledica dejstva, da Gruevski vodi vlado že od leta 2006, politična stabilnost Makedonije, je na drugi strani negativna posledica, da je država v rokah ene same stranke. Med drugim se to nazorno vidi v politiki zaposlovanja. Res je sicer, da se je v času vladanja Gruevskega brezposelnost zmanjšala za 10 odstotkov in da so ustvarili več kot 140.000 novih delovnih mest, vendar je večina novih delovnih mest nastala v javni upravi. Dokler ni vlade prevzel Gruevski, je bilo v javni upravi zaposlenih 75.000 ljudi, zdaj pa državna birokracija šteje že med 150.000 in 200.000 zaposlenih, na cesti ostajajo Albanci in Makedonci, ki niso po meri in okusu vladne koalicije.
