Malala Jusafzai: z znanjem proti kroglam

Ko je pakistanska deklica Malala Jusafzai pred natanko letom dni postala žrtev napada islamskih skrajnežev, je njena zgodba v trenutku obkrožila svet. Tragična usoda petnajstletnice, ki si je drznila glasno spregovoriti o nasilju talibov v svoji domači pokrajini Svat na nemirnem severozahodu države in kritizirati njihov odnos do žensk, je vzbudila ogorčenje v domovini in na tujem, množice privržencev pa so več tednov trepetale za njeno življenje.

Malala si je kljub rosnim letom že pred tem ustvarila ime v pakistanski javnosti s pisanjem sprva anonimnega bloga na urdujski različici BBC, v katerem je popisovala svoje življenje pod talibsko vladavino in se zavzemala za pravice vrstnic do šolanja, s pogostim pojavljanjem v medijih pa je postajala vse bolj moteča za skrajneže, ki svoje nasprotovanje izobraževanju deklic med drugim izkazujejo tudi z uničevanjem dekliških šol.

Čeprav so se njeni starši zavedali grožnje, nihče ni zares verjel, da bi se talibi lahko spravili nad otroka. A zgodilo se je prav to. Devetega oktobra lani sta na avtobus, s katerim se je vračala iz šole, vstopila oborožena neznanca, po vprašanju: »Kdo med vami je Malala?« pa so odjeknili streli. Nesrečni deklici je ena izmed krogel, ki so ranile tudi njeni sošolki, prebila čelo nad obrvjo, nadaljevala pot skozi vrat in se zagozdila v rami.

Kljub grozovitim poškodbam je Malala, zahvaljujoč hitri zdravniški oskrbi, ki je je bila sprva deležna v domovini, nato pa v Veliki Britaniji, preživela. Njen obraz je še vedno delno ohromljen – dekletov oče je po tem, ko se je družina spet zbrala na britanskih tleh, dejal, da so ji talibi vzeli nasmeh –, a kljub temu dobro okreva. Zdaj z družino živi v Birminghamu, kjer se privaja na nove sošolce in drugačno kulturno okolje.

Kot pravi, je navdušena nad obsegom svoboščin, ki so jih deležne Britanke. Povsem drugače od okolja, iz katerega prihaja. »Ko sem se rodila, so nas obiskali sorodniki in dejali materi: 'Ne skrbi, naslednjič boš rodila sina',« je novinarju BBC zaupala anekdoto, ki nazorno kaže odnos do žensk v konservativni družbi pakistanskega severozahoda. »Za moje brate je bilo preprosto razmišljati o prihodnosti, saj lahko postanejo, kar koli hočejo. Zame pa je bilo to težko, zato sem se hotela izobraziti, hotela sem se oborožiti z znanjem.«

Brutalna izkušnja, kakršno je morala preživeti v najbolj občutljivih najstniških letih, bi zlomila večino njenih vrstnikov, a Malala se ne namerava predati. Daleč od tega. Svoj skoraj zvezdniški status izkorišča za opozarjanje na nezavidljivi položaj pakistanskih deklet, mnoge med njimi so zaradi pritiska verskih gorečnežev že vnaprej potisnjene v vlogo drugorazrednih državljank, njihove ambicije pa omejene na skrb za gospodinjstvo in rojevanje otrok.

Njeno zavzemanje za enakopravnost žensk in zagotovitev pravice do izobrazbe vsem otrokom sveta ji je odprlo vrata tudi v najvišje kroge mednarodne politike. Šestnajstega rojstnega dne 12. julija letos tako ni praznovala v krogu prijateljev, ampak za govornico na sedežu Združenih narodov v New Yorku, izza katere je svetovni javnosti sporočila, da lahko »en otrok, en učitelj, ena knjiga, eno pisalo spremeni svet«, pri tem pa je ošvrknila svoje nesojene morilce, ki da iz strahu pred spremembami in opolnomočenjem žensk razstreljujejo šole v njeni domovini.

Še pred odmevnim nastopom ob boku generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna je s petnajstimi leti postala najmlajša kandidatka za Nobelovo nagrado za mir. In kaj, če bodo v petek, ko bo znan njen dobitnik, na razglasitvi prebrali njeno ime? »To bi bila zame izjemna priložnost, a tudi če je ne dobim, nič hudega, saj moj cilj ni dobiti Nobelovo nagrado, ampak doseči mir in možnost izobrazbe za vsakega otroka,« odgovarja zrelo pakistansko dekle, ki vztraja, da je, kljub temu da se je njeno življenje v zadnjem letu zelo spremenilo, še vedno ista Malala kot pred tragičnim dogodkom.

Medtem ko se počasi privaja na življenje na drugem koncu sveta, ji misli redno bežijo nazaj v domovino, kamor se namerava slej ko prej vrniti, pa čeprav ji mnogi zaradi varnostnih pomislekov to odsvetujejo; talibi so pred dnevi sporočili, da jo bodo, če bodo dobili priložnost, spet napadli. A kot zatrjuje, ne bo dovolila, da bi jo strah odvrnil od njene misije. Če je Malala prihodnost Pakistana, se njeni rojaki nimajo česa bati.