Tiskane izdaje
Dobra dva tedna po začetku francoskega posredovanja v Maliju se zdi, da se skoraj enoletni islamistični vladavini na severu afriške države iztekajo zadnji dnevi. A za končni uspeh prve vojaške avanture predsednika Françoisa Hollanda na tujem bliskovita zmaga proti zmuzljivemu nasprotniku ne bo dovolj.
Čeprav je v prvih dneh francoske operacije Serval, ki jo je sprožil nenadni vdor islamističnih upornikov s severa Malija proti prestolnici Bamako, kazalo, da bodo slednji precej trši oreh, kot so si predstavljali v Parizu, je prepričljiva tehnološka premoč Francozov kmalu obrnila dotedanja razmerja na bojišču v korist vladnih sil. Te so v zadnjem tednu, pod poveljstvom in ob izdatni podpori oboroženih sil nekdanje kolonialne gospodarice, krenile v odločen pohod proti severu, med katerim so konec tedna zavzele največje mesto tega dela države Gao in dosegle Timbuktu.
Francoske in vladne sile so se na letališču v bližini starodavnega križišča severnoafriških trgovskih poti utaborile že v soboto zvečer, po obkolitvi mesta pa so začele danes previdno prodirati v njegov labirint ozkih ulic. Prebivalci Timbuktuja sicer poročajo, da so se islamisti, ki so med svojo kratko, a brutalno vladavino uničili številne znamenitosti z Unescovega seznama svetovne dediščine, umaknili iz mesta, toda prodirajoče sile, kot kaže, ne bodo tvegale presenečenja, saj se zavedajo, da nasprotnik, ki se je doslej dosledno izmikal neposrednemu spopadu, še ni izrekel zadnje besede.
Po, kot kaže, neizogibnem padcu Timbuktuja se bodo francoske sile bržkone usmerile proti Kidalu, še zadnjemu večjemu severnemu mestu v rokah upornikov, kjer se po nekaterih navedbah skrivata vodja islamistične uporniške skupine Ansar Din Ijad Ag Gali in Moktar Belmoktar, domnevni glavni organizator nedavne krvave drame s talci na vzhodu Alžirije, v kateri je izgubilo življenje najmanj 69 ljudi. Dejstvo je, da se vladnim silam in njihovim tujim zaveznikom (Francozom se bodo predvidoma kmalu pridružili pripadniki vojaške misije skupnosti zahodnoafriških držav Ecowas, ki naj bi sčasoma prevzeli glavno breme vojskovanja na svoja pleča) nekoliko mudi, saj bi radi zavzeli ključna populacijska središča na severu države še pred deževnim obdobjem, ki se v tem delu Afrike običajno začne marca. Toda glede na dosedanje dogajanje na malijskih »bojiščih« tudi med prodiranjem proti Kidalu ne gre pričakovati odločnega in organiziranega odpora islamistov.
Ti se bodo bržkone, tako kot v zadnjih dneh, pomešali med civilno prebivalstvo oziroma se umaknili v težko obvladljiva puščavska brezpotja na severu, primerna za izvajanje gverilske vojne proti močnejšemu nasprotniku. Tudi zaradi tega se v luči pričakovane hitre francosko-malijske vojaške zmage že pojavljajo vprašanja o tem, kako zavarovati njene dosežke. Mnogi se namreč bojijo, da je umik islamistov zgolj začasen in da se bodo po tem, ko bodo Francoze zamenjali precej slabše usposobljeni in opremljeni pripadniki misije Ecowasa (v Parizu ne skrivajo želje, da bi se to zgodilo čim prej), vrnili.
Brez dialoga ne bo miru
Tak scenarij se lahko kaj hitro uresniči, če Francozom s pomočjo malijskih sosed ne bo uspelo stabilizirati oblasti v Bamaku, katere kolaps pred desetimi meseci je upornikom sploh omogočil bliskovito zasedbo severa države. Ključno vlogo bo pri tem odigralo vprašanje zastopanosti dolga leta zanemarjanega prebivalstva tega dela Malija v političnem odločanju, saj se gonilo sedanjega konflikta ne skriva toliko v »teroristični grožnji islamistov regiji in svetu«, na katero se osredotočajo v zahodnih prestolnicah, ampak predvsem v zapletenih etničnih nasprotjih med pretežno temnopoltimi prebivalci juga države ter Tuaregi in Arabci s severa.
Vse globlje razpoke v uporniških vrstah in nedavno izražena pripravljenost sekularnega tuareškega Nacionalnega gibanja za osvoboditev Azavada (MNLA), da se pridruži vladnim silam v boju proti dovčerajšnjim islamističnim zaveznikom, vsekakor odpirajo priložnost za začetek pogajanj o razrešitvi teh napetosti in posledično stabilizacijo političnih razmer v Maliju. Toda na drugi strani poročila o domnevnih zločinih vladnih vojakov med ponovnim osvajanjem severa grozijo, da bodo preprečila dialog še preden bo do njega sploh prišlo.
