Tiskane izdaje
Bruselj – V Evropski uniji pojem solidarnost v zadnjih letih povezujemo predvsem s spopadanjem z dolžniško krizo in pretakanjem denarja s stabilnega severa stare celine na krizni jug.
Dogajanje pred obalo Malte pred dobrim tednom pa je odprlo še drugo razsežnost solidarnosti znotraj Unije. Zaradi nestabilnih razmer in revščine v Afriki in na Bližnjem vzhodu se čez Sredozemlje spet odpravlja več nesrečnežev, ki hrepenijo po boljšem življenju v Evropi. Pogosto se beg pred vojno in revščino na prenapolnjenih ladjah in gumijastih čolnih konča tragično. Pred kratkim je morje na eni od sicilijanskih plaž naplavilo trupla šestih beguncev, ki so na poti skočili v vodo, ko so zagledali obalo, in nato utonili, še preden jim je uspelo priplavati do nje.
Malteški primer je pokazal, kako so glede beguncev neurejeni odnosi med članicami. Oblasti otoške države tankerju, ki je z več kot sto migranti iz Eritreje in Sudana na krovu plul pod liberijsko zastavo, niso dovolile vplutja v malteške teritorialne vode. Begunci, med katerimi so bili nosečnice in otroci, so se odpravili na nevarno pot čez Sredozemlje z razpadajočim čolnom, sredi morja, pred libijsko obalo, pa so jih mornarji tankerja rešili z njega in jih hoteli prepeljati v najbližje varno pristanišče. To je bilo na Malti, kamor se je letos zateklo že več kot tisoč beguncev.
Na ravni EU je evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström pozivala malteško vlado, naj v skladu z mednarodnim pravom in predpisi Unije sprejme begunce, a otoška država ni hotela popustiti. Po večdnevnem diplomatskem zapletu je na koncu v sprejetje migrantov privolila Italija. Malteški premier Joseph Muscat je opozoril, da so s takšnim odločnim ravnanjem jasno pokazali, da so bile že dosežene meje obremenitve njihove države. Število beguncev, ki jih je morala sprejeti Malta, da je primerljivo z milijonom beguncev v veliki Nemčiji.
Človekoljubna (ne)odgovornost
Logika komisarke Malmströmove je bila, da bi v prvi vrsti morali imeti pred očmi življenja ljudi. Druga vprašanja naj bi reševali pozneje. Navsezadnje, ena od rešenih žensk je bila poškodovana in kapitan tankerja je zaprosil za njeno nujno hospitalizacijo. Zato naj bi Malta imela človekoljubno odgovornost. Ti argumenti za Muscata niso prepričljivi. V skladu z njegovo logiko bi morala za reševanje begunske krize več narediti Evropa, ki da je sicer hitra pri reševanju bank, a po drugi strani zavlačuje pri reševanju ljudi.
V skladu s pravili EU je za begunce in obravnavo njihovih prošenj za azil odgovorna prva članica, v katero pridejo. Šele po odločitvi o azilu se lahko odločijo za druge ukrepe. V primeru zavrnitve, denimo, za transport v domovino. Po začetku arabske pomladi leta 2011, ko se je begunski val še posebno okrepil, je bila na udaru že tako opustošena Grčija, ki migrantom zagotavlja le bivanje v neprimernih prostorih. Ob pomoči EU je nato za polovico zmanjšala število registriranih nezakonitih prehodov meje, ki so bili na zeleni meji s Turčijo še posebno žgoče vprašanje.
Sredozemske članice, ki imajo velike težave z gospodarsko krizo, od EU pričakujejo več solidarnosti in uvedbo sistema delitve bremen priseljevanja. Bruseljskim obljubam, da bodo dobile pomoč v primeru večjega priseljenskega pritiska, ne verjamejo najbolj. V humanitarnih organizacijah, kakršna je Pro Asyl, se na drugi strani zgražajo nad ravnanjem Malte. Grožnja kapitanu tankerja s silo (če bo poskušal vpluti v malteške vode) je po mnenju Pro Asyla grozljivo sporočilo ladijskim posadkam: obrnite se stran, pustite begunce v morju in prihranili si boste težave z njimi.
