Mamila in nemški politiki: V preiskavi zaradi kristalnega meta

Le nekaj mesecev po aferi zaradi otroške pornografije med socialdemokrati spet vre.

Objavljeno
04. julij 2014 19.50
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Februarja so nemški bundestag pretresale obtožbe o otroški pornografiji, zdaj so na vrsti mamila. Strokovnjaka SPD za varnostna vprašanja in obveščevalne službe Michaela Hartmanna preiskujejo zaradi domnevnega posedovanja kristalnega meta.

Nemški socialdemokrati in mnogi drugi so osupli, saj so 51-letnega socialdemokrata iz dežele Porenje - Vestfalija poznali kot vztrajnega preiskovalca prisluškovalne afere ameriške obveščevalne službe NSA, med preiskavo berlinskih preprodajalcev mamil pa so kriminalisti odkrili, da je pri enem od njih naročil sto gramov morda najbolj uničujočega mamila, kar jih poznamo. Metamfetamin prinaša občutek evforije in za dolge ure odpravlja potrebo po spanju in hrani, zato si polovica uživalcev z njim povečuje delovne in študijske sposobnosti. Kristalni met pa uničuje živčne celice in telesne organe ter iz odvisnikov kmalu naredi žive mrliče. V Nemčiji se poraba kljub temu zaskrbljujoče povečuje, še posebno ob meji s Češko, kjer delujejo številni podtalni laboratoriji.

Priljubljen med drugo vojno

Kristalni met pa v Nemčiji ni nič novega, z vsakodnevnimi injekcijami ga je po letu 1942 menda užival že nacistični diktator Adolf Hitler, s »čudežnimi tabletkami« pervitin, imenovanimi tudi tankovska čokolada, pa so preskrbovali vojake na frontah. Nobelov nagrajenec za literaturo Heinrich Böll je domačim pisal, naj mu pošljejo pervitin, ki po njegovih navedbah pomaga k budnosti veliko bolj od kave in vsaj za nekaj časa pomaga pozabiti vojne strahote. Nemški proizvajalec Temmler Werke je tako zahodnonemško kot vzhodnonemško vojsko preskrboval še dolgo po koncu tretjega rajha, prvo do sedemdesetih let minulega stoletja in drugo do poznih osemdesetih let. Za navadne Nemce pa je zloraba mamil v večjih količinah še vedno prepovedana.

Hartmann ni edini

Tudi v Nemčiji pa osumljenci veljajo za nedolžne, dokler jim ne dokažejo krivde, a je Michael Hartmann odstopil s svojih parlamentarnih položajev, čeprav ne tudi iz bundestaga. Le nekaj mesecev po odkritju, da je njihov vodilni preiskovalec proti zločinom morilske neonacistične skupine NSU posedoval otroško pornografijo, se bo morala socialdemokratska koalicijska partnerica krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel spet spopadati s posledicami sumljivega vedenja enega svojih vidnih politikov. Tudi preiskava proti Sebastianu Edathyju, ki je v tujini, še poteka, zaradi njega pa je že moral odstopiti notranji minister Hans-Peter Friedrich, ki je med lanskimi koalicijskimi pogajanji o preiskavi obvestil socialdemokratsko vodstvo. Notranje ministrstvo tokrat ni ponovilo napake, Hartmann je le nekaj ur pred preiskavo njegovega stanovanja v elitni četrti Prenzlauer Berg po twitterju obveščal o delu svojega parlamentarnega odbora.

Mainški socialdemokrat ni edini visoki politik, ki mu očitajo zlorabo mamil. Leta 2003 se je zaradi njih končala politična kariera nekdanjega visokega politika CDU in voditelja nemške judovske skupnosti Michela Friedmana, leta 2008 so pri uživanju kokaina zalotili visokega hamburškega politika Ronalda Schilla, Alexander Alvaro iz FDP pa je lani pod vplivom kokaina povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom. Leta 2000 so sledi tega mamila našli celo v parlamentarnih straniščih. Nekateri se že sprašujejo, kako naj država ohrani javno moralo, če jo kršijo njeni najvišji politični predstavniki, a se v našem času s takšnimi pomisleki ne ubada le politika. Na Bavarskem nekdanja vzgojiteljica toži otroški vrtec v cerkveni upravi, ker so jo odpustili zaradi snemanja pornografskih filmov v prostem času. Tožnica verjame, da se ji je zgodila krivica, in zahteva odškodnino.