Tiskane izdaje
Washington - Ameriški vojak Bradley Manning, ki je obtožen, da je Wikileaksu posredoval zaupne vojaške dokumente o vojnah v Afganistanu in Iraku, je priznal krivdo v desetih od skupno 22 točk obtožnice. Na sodišču v vojaškem oporišču Fort Meade pri Washingtonu je danes prebral 35-strani dolgo izjavo v svojo obrambo.
Petindvajsetletni vojak, ki je v času, ko je Wikileaks objavil več kot 250.000 diplomatskih depeš, služil v Bagdadu kot vojaški obveščevalni analitik, je po poročanju BBC med drugim zanikal najbolj obremenilno točko obtožnice, tj. pomoč ameriškemu sovražniku, zaradi česar mu grozi dosmrtni zapor.
Na sojenju, ki se bo začelo predvidoma 3. junija, naj bi pričal pripadnik posebnih enot Seals, ki je bil vpleten v operacijo proti Osami bin Ladnu. Ta naj bi razložil, kako je objava dokumentov vplivala na operacijo, ki se je končala v pakistanskem Abotabadu pred dvema letoma z ubojem vodje teroristične mreže Al Kaida.
Manning je danes priznal, da je Wikileasku predal zaupne dokumente, ker je s tem hotel spodbuditi javno razpravo o vojnah. Kot je dejal, je sprva hotel dokumente predati tradicionalnim medijem, a si je nato premislil in jih poslal Wikileaksu. »Takrat sem verjel in še vedno verjamem, da gre za ene od najpomembnejših dokumentov našega časa,« je po poročanju tiskovne agencije AFP še povedal Manning.
Manninga so aretirali leta 2010 v Iraku, kjer je delal kot vojaški obveščevalec. Z vladnih računalnikov naj bi snel na tisoče dokumentov o iraški in afganistanski vojni ter diplomatske depeše State Departmenta, ki so pristale na spletni strani Julliana Assangea.
Manningova podporna mreža, ki pozorno spremlja dogajanje v zvezi z že več kot tri leta zaprtim vojakom, od tega so ga devet mesecev tudi mučili, za 1. junij, dva dni pred predvidenim začetkom sojenja, že načrtuje novo protestno zborovanje.
