Stotine ljudi, ki so preživeli potres šeste stopnje po Richterjevi lestvici, ki je stresel vzhod Turčije, si je zavetje pred zimskim mrazom poiskalo v šotorih in ob tabornih ognjih.

Ankara - Stotine ljudi, ki so preživeli včerajšnji potres šeste stopnje po Richterjevi lestvici, ki je stresel vzhod Turčije, si je zavetje pred zimskim mrazom poiskalo v šotorih in ob tabornih ognjih. Poleg tega je vlada območje napotila helikopterje z reševalci, montažne hiše in poljske kuhinje.

V potresu z močjo 6 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je območje stresel pred zoro, ko so številni prebivalci prizadetega območja še spali, je življenje izgubilo najmanj 57 ljudi, 34 pa je ranjenih. Poleg tega se je porušilo več gospodarskih poslopij, zato je umrlo tudi veliko živine. Od ponedeljka so v regiji sicer zabeležili več kot sto popotresnih sunkov z močjo do 5,5 stopnje po Richterju.

Turški premier Recep Tayyip Erdogan je krivdo za številne žrtve pripisal slabo zgrajenim stavbam, ob tem pa obljubil, da bodo s pomočjo vlade na območju zgradili domovanja, ki bodo potresom lahko kljubovala.

Potresi so v Turčiji, ki leži na dveh velikih prelomnicah, sicer pogosti. Leta 1999 sta severozahod države stresla dva močna potresna sunka, pri čemer je umrlo približno 18.000 ljudi; leta 2003 pa je v potresu z močjo 6,4 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je stresel mesto Bingol na vzhodu Turčije, umrlo 177 ljudi, med njimi 84 otrok.

Ponedeljkov potres na vzhodu Turčije je sledil smrtonosnemu potresu sedme stopnje po Richtrejevi lestvici, ki je januarja strese Haiti, in rušilnemu potresu z močjo 8,8 stopnje po Richterju, ki je konec prejšnjega meseca stresel Čile. Bernard Doft, seizmolog iz nizozemskega Kraljevega inštituta za meteorologijo v Utrechtu, je povedal, da med temi tremi potresi ni povezave. »Ti dogodki so predaleč narazen, da bi bili neposredno povezani drug z drugim,« je dejal.

Richard Luckett, seizmolog z britanskega geološkega inštituta, pa je dejal, da se seizmološka aktivnost ni povečala. »Če bi v zadnjem desetletju zabeležili velik porast v številu potresov z magnitudo šest, bi to vedeli, saj bi bilo razvidno iz statistike,« je dejal in dodal, da ravno tako ne opažajo večjega števila potresov sedme stopnje po Richterju. Luckett je še povedal, da znanstveniki večkrat zabeležijo močnejše potrese, o katerih pa ne poročajo, saj povzročijo minimalno škodo in malo žrtev. Po podatkih ameriškega seizmološkega inštituta Zemljo vsako leto strese 134 potresov z magnitudi med 6 in 6,9, oziroma dva na teden. »Bistveno je, da so potresi nekaj običajnega, kot so bili vedno,« še pravi Luckett.