Medli signal upanja mladim brez službe

Bruselj – Hitrost, solidarnost, kakovost. To so po besedah francoskega predsednika Françoisa Hollanda tri ključne besede v boju z veliko brezposelnostjo mladih v EU.

Na drugem vrhu o tej temi – prvi je bil julija v Berlinu –, ki ga je v Elizejski palači organiziral Hollande, so voditelji članic in evropskih institucij pozivali k hitrejšemu ukrepanju. V EU je skoraj šest milijonov mladih brez službe; v razvitih državah severa manj kot deset odstotkov, v kriznih državah, kakršni sta Grčija in Španija, je brez dela več kot vsak drugi mladi, v Franciji je brezposelnih mladih četrtina. Krepijo se strahovi, da so takšne razmere plodna tla za populizem in skrajna gibanja.

Na vrhu je predsednik evropske komisije José Manuel Barroso pozval članice EU, naj čim prej predstavijo akcijske načrte za jamstveno shemo za službe. Po zgledu uspešnih držav, kakršni sta Avstrija in Finska, naj bi vsak mladi štiri mesece po končanem šolanju, usposabljanju ali izgubi službe dobil ponudbo za delo, prakso ali nadaljnje izobraževanje. Kako bodo krizne članice, ki se že tako spopadajo z javnofinančnimi težavami, organizirale in financirale takšne sheme, ostaja uganka.

EU je letos v evropskem proračunu za zaposlovanje mladih namenila šest milijard evrov za prihodnji dve leti. Enak znesek ugodnih posojil naj bi zagotovila še Evropska investicijska banka. To so razmeroma skromni zneski. Mednarodna organizacija za delo (ILO) je ocenila, da bi zgolj v območju evra za uresničitev sheme potrebovali 21 milijard evrov na leto. Po drugi strani evropska komisija uporablja podatek, po katerem stanejo mladi brez dela kar 153 milijard evrov na leto (nadomestilo za brezposelnost, izgubljeni zaslužki, izpad davkov).

Sam vrh sicer ni bil namenjen novemu zbiranju denarja za pomoč pri zaposlovanju mladih, ampak predvsem potrjevanju politične volje, da se Unija resno loteva problematike. To ima velik pomen pred evropskimi volitvami prihodnje leto, ki bi z nizko volilno udeležbo in krepitvijo protievropskih populistov vseh barv utegnile postati nekakšna nezaupnica EU. Tudi odgovora, kako bi v Uniji lahko spodbudili gospodarsko rast, s katero bi se odpirala delovna mesta, v Parizu ni bilo. Kanclerka Angela Merkel je opozorila na nemške pozitivne izkušnje s strukturnimi reformami in organizacijo politike zaposlovanja. Toda: delovnih mest po njenih besedah ne ustvarja politika, ampak gospodarstvo v primernem okolju. Po drugi strani v Franciji v zadnjem času radi navržejo Nemčiji, ki nima niti z zakonom predpisane minimalne plače, da si povečuje konkurenčnost z zaposlovanjem slabo plačanih delavcev iz vzhodnih članic EU, ki nimajo nobenih socialnih pravic.