Medvedjev: »Za nasilje bo kriv Kijev«

Moskva/Kijev - Ruski premier Dmitrij Medvedjev je v sobotnem telefonskem pogovoru z ukrajinskim premierom Arsenijem Jacenjukom poudaril, da je odgovornost za morebitno uporabo sile na Krimu na Ukrajini. Ukrajinska vojska je že v soboto razglasila stanje polne pripravljenosti, danes pa naj bi tudi že začela z mobilizacijo rezervistov.

Medvedjev je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass povedal Jacenjuku, da je interes Rusije ohraniti stabilne in prijateljske odnose z Ukrajino. »Hkrati je poudaril, da si Rusija pridržuje pravico do zaščite legitimnih interesov ruskih državljanov in vojakov, ki so nameščeni v avtonomni republiki Krim. V pogovoru je Medvedjev tudi izpostavil odgovornost ukrajinskih predstavnikov, če bodo sprejete kake nezakonite odločitve glede uporabe sile proti ruskim državljanom,« so sporočili iz kabineta ruskega premier.

Splošna mobilizacija v Ukrajini

Potem ko je ruski parlament v soboto dal zeleno luč predsedniku Vladimirju Putinu za uporabo vojske v Ukrajini, je začasni ukrajinski predsednik Aleksander Turčinov sporočil, da je ukrajinska vojska v stanju pripravljenosti. Ukrajinski svet za nacionalno varnost pa je danes ukazal tudi splošno mobilizacijo.

Jacenjuk je danes opozoril, da je Ukrajina »na robu katastrofe«, Rusijo pa je obtožil, da je Ukrajini napovedala vojno. »To je rdeč alarm. To ni grožnja, to je dejansko vojna napoved moji državi,« je dejal novinarjem v Kijevu dan po odločitvi ruskega parlamenta, da odobri uporabo vojske v Ukrajini.

»Pozivamo (ruskega predsednika Vladimirja) Putina, da umakne vojsko iz te države in spoštuje dvostranske dogovore. Če želi biti predsednik, ki je začel vojno med dvema sosednjima in prijateljskima državama, se je temu cilju približal na nekaj centimetrov,« je dejal Jacenjuk, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass za zaprtimi vrati sestal tudi ukrajinski parlament, vrhovna rada. Poslanci so pozvali mednarodno skupnost, naj zagotovi ozemeljsko celovitost Ukrajine v skladu z budimpeškim memorandumom iz leta 1994.

S tem memorandumom so bila Ukrajini zagotovljena varnostna zagotovila v zameno za odpoved jedrskemu orožju in pristop k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja. Podpisale so ga ZDA, Rusija in Velika Britanija.

Poleg tega je vrhovna rada predlagala tudi oblikovanje posebne skupine za pogovore z Rusijo, so še sporočili iz parlamenta v Kijevu, kot poroča Itar-Tass.

Vodja sveta za nacionalno varnost Andrej Parubij je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil, da so ministrstvu za obrambo ukazali vpoklic rezervistov oziroma »vseh, ki jih vojska v tem trenutku potrebuje, da bi zagotovili varnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine«.

Oblikovanje paravojaških enot

Po poročanju ruskega Itar-Tassa pa so se številni ukrajinski vojaki na Krimu uprli povelju iz Kijeva in dezertirali. Nekatere enote naj bi prešle na stran »krimskih samoobrambnih sil«.

Potem ko je ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power v soboto pozvala k napotitvi mednarodnih opazovalcev v Ukrajino, je vodja zunanjepolitičnega odbora ruske dume Aleksej Puškov ocenil, da bi mednarodni opazovalci razočarali ZDA, ko bi videli, kako velika je podpora Rusiji med lokalnimi prebivalci na Krimu.

Spričo zaostrovanja položaja v Ukrajini so iz sedeža zveze Nato v Bruslju sporočili, da se bo danes sestal Severnoatlantski svet in razpravljal o razmerah v Ukrajini. Še pred začetkom sestanka bo ob 12.45 na novinarski konferenci spregovoril tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.