Mejna sprava med BiH in Črno goro

Dogovor, ne arbitraža: Prvi državi nekdanje Jugoslavije, ki bosta rešili mejno vprašanje z dogovorom.

Objavljeno
13. junij 2014 20.14
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – To je bilo kar majhno presenečenje, politični analitiki ocenjujejo dogovor o ureditvi 600 kilometrov odprtega mejnega vprašanja med Bosno in Hercegovino ter Črno goro. Dogovor je usklajen in podpisan, zdaj ga morata obe državi le še ratificirati.

V tednu, ko se v Palači miru v Haagu pred arbitražnim sodiščem, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, vrstijo argumenti obeh strani, sta BiH ter Črna gora podpisali dogovor o ureditvi nekaj več kot 600 kilometrov odprtega mejnega vprašanja.

Ratifikacijska podpisa naj bi bila, kot sta zagotovila črnogorski premier Milo Đukanović in predsedujoči ministrskemu svetu BiH Vjekoslav Bevanda, ob Đukanovićevem obisku v Sarajevu, le formalnost.

Pogovori strokovnih ekip obeh držav o ureditvi odprtega mejnega vprašanja so trajali nekaj let, dogovor so vodje že podpisali, po ratifikaciji pa bosta BiH in Črna gora prvi državi z območja nekdanje Jugoslavije, ki bosta imeli rešeno mejno vprašanje.

Natančneje, delno rešeni, saj imata obe državi še vedno odprtih kar nekaj mejnih vprašanj. Črna gora s Hrvaško (Prevlaka) in Kosovom, Bosna in Hercegovina pa s Hrvaško. Črni gori v dogovarjanju s Hrvaško ne gre tako dobro, kot ji je šlo z BiH.

Ob nedavnem obisku črnogorskega premiera Đukanovića pri kolegu Zoranu Milanoviću v Zagrebu sta se oba strinjala, da bosta državi še poskusili najti dogovor o meji na območju Prevlake, vendar vse kaže, sta pesimistično napovedala, da bo primer končal – na arbitraži.

Arbitraža se Hrvaški, kot so Delu neuradno zagotovili visoki diplomatski viri, obeta tudi o urejanju mejnega vprašanja s Srbijo. Gre za mejo ob Donavi, kjer je državama uspelo vzpostaviti le maloobmejni režim, ki je lastnikom omogočil dostop do njihovega premoženja na spornem območju.

Zagreb bi rad videl mejno črto na podlagi katastrskih občin, ki jih ima Hrvaška občutno več na srbski strani reke, kot jih ima srbska na hrvaški strani. Srbija se zavzema za mejo po sredini Donave. Pred dobrimi desetimi leti sta državi sicer podpisali protokol o načelih za določitev meje, a to je bilo doslej tudi vse.