Michelle Obama na Kitajskem: Vloga prve babice v strateškem partnerstvu

Peking – Preden je prva dama Amerike v četrtek zvečer pripotovala v Peking, so iz Bele hiše prihajala sporočila, da to ne bo politični obisk. Michelle Obama bo, je bilo rečeno, širila kanale sporazumevanja med narodi, hkrati pa pokazala, kolikšna je moč žensk v svetu, v katerem vladajo njihovi možje.

Ko je nato Peng Liyuan, soproga kitajskega predsednika, v petek svojo gostjo odpeljala v gimnazijo št. 2 v zahodnem delu Pekinga in ji po kratki učni uri iz kaligrafije lastnoročno napisala »plemenit človek mora vse sprejemati z krepostjo in strpnostjo«, pa so se Kitajci vprašali, ali morda to kljub vsemu ni bilo politično sporočilo s primesjo očitka na račun neplemenitega vedenja ZDA. Pravzaprav je celoten obisk Michelle Obama na Kitajskem pomemben politični dogodek. Ker skupaj z njo potujejo hčerki Malia in Sasha ter mati Marian Robinson, so ta obisk že uvrstili v kategorijo »družinska diplomacija«.

Po svoje je to tudi poskus Bele hiše, da Kitajcem nadoknadi odsotnost Michelle Obama na srečanju med predsednikom Xi Jinpingom in Barackom Obamo v Kaliforniji junija lani, ko je Peng Liyuan zaman čakala na to, da bi stala z ramo ob rami z ameriško prvo damo. Michelle je namreč ostala doma in spremljala konec šolskega leta svojih dveh hčera. To je bil hud udarec za kitajski ponos, še zlasti ker je Peng prva žena katerega od kitajskih predsednikov z neoporečno karizmo glasbene zvezde in elegantnim nastopom. Vsi so komajda čakali na to, da bi jo videli ob prav tako karizmatični Američanki, ki pa je dala odločno vedeti, da so njene prioritete nekje drugje. Michelle Obama želi zdaj pokazati, da odnosi med ZDA in Kitajsko niso zgolj odnosi med obema voditeljema.

Črta treh rodov

»Prva dama nosi s seboj moč svoje lastne zgodbe, moč ameriških vrednot, ki je v celoti prepletena z našo posvečenostjo varovanju človekovih pravic,« je obisk pokomentiral Ben Rhodes, namestnik svetovalca za državno varnost. V tej »lastni zgodbi« se bosta prepletali diplomi Princetona in Harvarda, pa tudi črta, ki povezuje tri rodove žensk in ki je v vsaki družbi, še zlasti ameriški in kitajski, polna pričevanj o spremebah in emancipaciji.

Odkar se je vselila v Belo hišo, da bi bila blizu svojih vnukinj, je Marian Robinson dobila naziv »prve babice«. Na tem potovanju je »tiho« orožje svoje hčerke, ki zagotovo ne bi mogla izbrati nič boljšega od svoje 76-letne matere, da Kitajcem pokaže, za kakšne »ameriške vrednot« gre.

Kitajska se tudi sama srečuje s staranjem prebivalstva in čeprav konfucijanske vrednote določajo, da mora »plemenit človek« z največjim spoštovanjem skrbeti za svoje starše, so morali lani sprejeti zakon, ki od otrok zahteva, da obiskujejo svoje matere in očete, slednjim pa omogoča, da lahko tožijo svoje otroke, če ti zanje ne skrbijo ali jih zanemarjajo. »Obama Girls«, kot jih z naklonjenostjo imenuje ameriška javnost, bodo obiskale znamenitosti kitajskega glavnega mesta, mesta Xi'ana (prve prestolnice kitajskega cesarstva, ki se je združilo v 3. stoletju pred našim štetjem) in Chengduja, glavnega mesta pokrajine Sečuan. Ne bo se govorilo o kršenju človekovih pravic, so povedali že vnaprej, bo pa Michelle Obama v Chengduju kosila v tibetanski restavraciji. »Tudi to je politika,« so to odločitev pokomentirali nekateri Kitajci. »Jedla bo dalajlamovo hrano!« Vendar pa bo ob njej ves čas Peng Liyuan in glavna pozornost ne bo namenjena nerešljivim vprašanjem. Prvi dami se bosta družili tako, kot se njuna moža ne moreta ali ne znata družiti. In seveda se bosta strinjali, da je tibetanski čaj z jakovim maslom izvrstnega okusa.