Migracije obravnavamo kot gasilci

Ne v Uniji ne v Slovenij ni strateškega razmisleka o migracijah, vse je zoženo na sprotno reagiranje
Fotografija: Begunci v Sloveniji leta 2015.
Odpri galerijo
Begunci v Sloveniji leta 2015.

Zunanje ministrstvo je v nizu razprav o prihodnosti Evropske unije organiziralo okroglo mizo o migracijski politiki EU. Ta je postala prioritetna evropska tema, eno najbolj žgočih političnih vprašanj, pa tudi ključna v prihodnji debati o finančni perspektivi Unije.
 

Zakaj, odkod, kam, do kdaj


Migracije so globalni pojav in kompleksno vprašanje, v zadnjih nekaj letih se v Evropski uniji povečujejo, EU nima skupne migracijske politike, njena solidarnost razpada. Politična razsežnost migracij na celini je opazna predvsem v razkolu med zahodnimi in vzhodnimi članicami, povečujejo se suverenizem, nacionalizem in populizem, ki spreminjajo nacionalne strukture družb.

Včerajšnja razprava na gradu Jable se je začela z oceno, da so migracije kakor voda, ljudje v stiski vedno najdejo pot, države pa večidel nastopajo kot gasilci. Medtem ko je tovrstni diskurz praviloma povezan z varnostjo, pa se je tokratna debata naposled premaknila k bistvenim vprašanjem: Ali migracije v Sloveniji potrebujemo? Ali je tovrstni fenomen zares tako nov, kot nenehno govorimo, da je, begunce smo nenazadnje imeli na začetku devetdesetih let, ko so množično prihajali z območja nekdanje Jugoslavije? Ali v Sloveniji potrebujemo visokoizobražene ljudi, kakršnih med prišleki ni veliko, ali pa morda ne predvsem delovne sile v obliki rok, ki je zaradi demografskih trendov močno primanjkuje? In predvsem, ali ni nujna predvsem komunikacija, integracija je venomer dvosmeren proces, ki temelji na sporazumevanju, dialogu?
 

Ekonomizem


Strokovna razprava, tokrat četrta po vrsti, vsakič poteka po pravilih Chatham House; namenjena je izmenjavi mnenj med stroko in politiko, sodelujejo predstavniki civilne družbe, univerz, gospodarstva, in je prispevek pri nadaljnjem oblikovanju slovenskih stališč v razpravah v okviru Evropske unije. Uvodoma smo slišali, da strateškega razmisleka o migracijah ni ne v EU ne v Sloveniji, namesto celovitega pristopa je vse zooženo na sprotno odzivanje, poleg tega Unijo hromijo politične razlike. Ljudje prihajajo večinoma iz Sirije, Afganistana in Irana, odtod bežijo zaradi vojne, to niso varne države, tja ne bi smeli vračati ljudi, je povedal predstavnik civilne družbe. Večinoma gre za državljanske vojne pod okriljem tuje okupacije, trpljenje je povzročila škodljiva zahodna politika.

Zakaj Slovenija ni njihova ciljna država in ali bi hotela biti? Predstavniki gospodarstva so nizali ocene o kadrovski vrzeli, to postaja za Slovenijo ključno vprašanje, dvakrat več ljudi se upokojuje kot jih prihaja na trg dela. V prihodnjih letih bomo potrebovali ljudi iz tretjega sveta, dilema ostaja, s kakšno politiko se tega lotiti. Slovenija v preteklih 30 letih na tem področju ni naredila nič. Slišati je bilo razmisleke o iskanju kadrov, denimo v Ukrajini, pa pomisli o nesmiselnosti omejevanja te vrste. Na drugi strani pa topozorila o veliki slovenski rigidnosti pri zaposlovanju, s čimer se srečujejo aktualni prišleki.

Za integracijski proces je bistvena komunikacija, in tega pri nas ni. Država na tem področju ni nič naredila in ni mogoče pričakovati, da bodo nevladne organizacije same ozavestile ljudi, je povedala predstavnica ene od človekoljubnih organizacij.
 

Odgovornost


Medtem ko so se migracije v minulega pol leta radikalno spremenile, zdaj prihajajo ljudje iz Alžirije, Maroka in Pakistana, odpira se nova pot v Evropo prek Albanije in BiH, hkrati ostaja na mizi kup nerešenih vprašanj: dogovor o trajnih rešitvah azilnega sistema, ki ga je treba prilagoditi novi stvarnosti, vprašanje nadzora na notranjih mejah, dogovori s tretjimi državami, tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi, kvote.

Pomenljiv je bil razmislek o delovanju na podlagi prava, vladavine prava, človekovih pravic. Samo ekonomističen pristop, kaj koristi gospodarstvu, je preveč plitek, nevarno je, če pozabimo na begunce. Obstajajo tudi pravne zaveze in obstaja tudi odgovornost, je poudaril eden od sogovornikov. Slovenija je vendar država, ki se hoče razumeti kot tista, ki spoštuje mednarodno pravo.

Zunanje ministrstvo načrtuje tudi širše razprave, ki ne bodo namenjene samo strokovni javnosti, na ta način bodo poskušali dobiti informacije tudi o dojemanju Evropske unije v slovenski javnosti: med različnimi poklicnimi skupinami in regionalno.

Več iz te teme:

Komentarji: