Milorad Dodik kot papirnati tiger

Srbi lovijo nekdanjega poveljnika Srebrenice, Bošnjaki pa ga sprejemajo in obljubljajo zaščito.

Objavljeno
18. februar 2014 18.46
Zdravko Latal, Sarajevo
Zdravko Latal, Sarajevo
Sarajevo – Tiralice, ki jih je srbski Interpol razpisal za vojaškim poveljnikom Srebrenice Naserjem Orićem in štirimi njegovimi soborci, bodo dobro izkoristili voditelji političnih strank v boju za oblast na naslednjih volitvah v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji.

Stranka SNSD in predsednik srbske entitete Milorad Dodik grozita Bosni in Hercegovini, da bosta preprečila delovanje državnih ustanov, napovedujeta tudi morebitno izginotje države. Za novo krizo v državi je odgovoren vojaški poveljnik Srebrenice Naser Orić in še štirje njegovi soborci, začela pa se je po tem, ko je srbsko tožilstvo začelo preiskovati vojne zločine, storjene nad srbskim prebivalstvom v Podrinju, in je srbski Interpol razpisal tiralice za Orićem in njegovimi soborci.

Oriću so na haaškem sodišču že sodili za vojne zločine nad Srbi v Podrinju, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov pravnomočno oprostili. Orić velja za sporno osebnost, v SFRJ je bil zvezni policist, nekaj časa je bil eden od telesnih stražarjev Slobodana Miloševića, kmalu za tem, ko se je leta 1995 umaknil iz Srebrenice, pa je Srebrenica padla v srbske roke in je doživela genocid.

Pozivi Beogradu

Potem ko je Interpolovo pismo prispelo iz Beograda v Sarajevo, so voditelji treh najmočnejših strank v Federaciji BiH – namestnik bolnega predsednika stranke SDA Sulejmana Tihića in član predsedstva BiH Bakir Izetbegović, predsednik SDP BiH in vodja bosanskohercegovske diplomacije Zlatko Lagumdžija ter vodja stranke SBB in varnostni minister BiH Fahrudin Radojčić – sprejeli Orića v stavbi predsedstva BiH. Obljubili so mu zaščito in izjavili, da mora država BiH braniti vse nedolžne državljane, zato bo to tudi tokrat storila z vsemi pravnimi in zakonitimi sredstvi.

Poleg tega je Izetbegović poudaril, da srbska zahteva nasprotuje protokolu o sodelovanju tožilstev BiH in Srbije, saj morajo v skladu z njim vsi obtoženci odgovarjati pred sodišči v svojih državah. Zato je pozval Beograd, naj vse morebitne prepričljive dokaze o zločinih pošlje pravosodnim organom v BiH. Nato je dodal, da nekomu ni mogoče dvakrat soditi za isto dejanje.

Zadnja leta je bilo v državi že več podobnih sporov, zaradi katerih so se zaostrovale politične razmere. Denimo takrat, ko je srbski Interpol razpisal mednarodni tiralici za medvojnim članom predsedstva R BiH Ejupom Ganićem in generalom vojske R BiH Jovom Divjakom, ki so ju aretirali na mednarodnih letališčih in po preiskavah osvobodili. Mediji v Sarajevu dvomijo o verodostojnosti dokumentov, ki jih ima na voljo srbsko tožilstvo, saj nekateri ljudje s seznama kratko malo ne obstajajo ali pa so bili žrtve zločina, denimo Nurija Husić iz Bratunca. Nemogoče je, da bi bil leta 1992 v srbski vasi Zalazje, kjer je vojska BiH domnevno zagrešila zločine nad Srbi, ker so ga takoj po začetku vojne ubili v Bratuncu, njegovo truplo pa vrgli v Drino. Reka ga je nato prinesla do Sremske Mitrovice. Pred nekaj leti so izkopali njegove posmrtne ostanke in jih pokopali v Bratuncu, v evidenci vojske BiH pa ni nikogar drugega s tem imenom in priimkom. Obramba trdi, da je dosegla oprostitev Orića na sojenju v Haagu tudi na podlagi dokumentov vojske RS o dogodkih v Zalazju leta 1992. V dokumentih piše, da so našli več trupel Srbov, izginulih v bojih okoli te vasi.

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik, srbski član predsedstva BiH Nebojša Radmanović in drugi visoki politiki v Republiki srbski so ostro kritizirali enonacionalno srečanje Izetbegovića, Lagumdžije in Radončića. Prepričani so, da so ti trije politiki s podporo Oriću pravzaprav podprli zločine, storjene nad Srbi v Podrinju, in da takšno vedenje bošnjaških politikov vnaša razdor in poglablja nezaupanje med ljudmi v BiH.

Dodik je napovedal, da bo v prihodnjih dneh sklical srečanje vseh ljudi na pomembnih položajih v RS in BiH ter predlagal ukrepe, s katerimi bi preprečili sprejemanje kakršnih koli zakonov na državni ravni, zlasti tistih, ki se nanašajo na sodišče BiH in tožilstvo BiH. Vodja stranke SNSD se ni odpovedal niti predlogu, da bi srbski ministri bojkotirali delo ministrskega sveta BiH. Sicer še ni prišel pravi trenutek, vendar živim za dan, je izjavil Dodik, ko bo Republika srbska zmogla dovolj politične volje, da bo sprejela odločitev o prepovedi veljave zakonov BiH na svojem ozemlju.

Brez podpore opozicije

Dodikovih načrtov ni podprl vodja najmočnejše opozicijske stranke v srbski entiteti SDS Mladen Bosić, ki se ni udeležil dogovorjenega srečanja in pogovora o Oriću. Bosić je izjavil, da tega ni storil zato, ker je prav Dodik razbil enotnost srbskih strank v Sarajevu. Delovanje stranke SNSD v Sarajevu je označil za politiko papirnatega tigra, ki uporablja veliko visokoletečih besed brez kakršnega koli učinka. Vodja SDS je na tiskovni konferenci spregovoril o sedanji oblasti v RS in povedal, da ima na voljo dokaze o več milijonov vrednih krajah iz zdravstvenega sklada. Izvesti jih je bilo mogoče na podlagi pogodb, sklenjenih s švicarskimi podjetji, Bosić pa je zatrdil, da so bili v te posle vmešani tudi predstavniki nekdanjih ustanov srbske oblasti.

Analitiki in dobri poznavalci razmer v Bosni trdijo, da se je začela okrutna vojna političnih strank v boju za oblast pred novembrskimi volitvami. Toda to ne velja samo za BiH, ampak tudi za Srbijo, zato je pred volitvami v BiH in Srbiji mogoče pričakovati čedalje ostrejše grožnje in čedalje dolgotrajnejše blokade delovanja ustanov. Podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučić, ki se poskuša pred volitvami dokazati kot neomajen borec proti vsem oblikam korupcije in zločina, se je tako postavil ob stran srbskemu pravosodju, Zlatko Lagumdžija pa se je med 50. varnostno konferenco v Münchnu z nenehnim nasmeškom na obrazu pogovarjal s predsednikom srbske vlade Ivico Dačićem.

Oba politika sta se strinjala, da je treba upoštevati določila podpisanega protokola med tožilstvom BiH in srbskim tožilstvom za vojne zločine. S tem protokolom so se dogovorili o sodelovanju pri pregonu tistih, ki so zakrivili vojne zločine in genocid. Strinjala sta se torej o tem, da državljanom BiH razen mednarodnih sodišč in sodišč v BiH nihče drug nima pravice soditi.