Mjanmarski begunci v Bangladešu stradajo

Ameriška organizacija za varstvo človekovih pravic je opozorila na katastrofalne razmere, v katerih živi tisoče mjanmarskih beguncev v Bangladešu. Po njihovih podatkih pripadniki muslimanske manjšine v begunskih taboriščih stradajo.

Ma. J.
tor, 09.03.2010, 09:41

Daka - Ameriška organizacija za varstvo človekovih pravic je opozorila na katastrofalne razmere, v katerih živi tisoče mjanmarskih beguncev v Bangladešu. Po njihovih podatkih pripadniki muslimanske manjšine Rohingya, ki so Mjanmar zapustili zato, da bi se izognili preganjanju, v begunskih taboriščih stradajo, medtem ko bangladeške oblasti humanitarnim organizacijam onemogočajo, da bi jim pomagale.

V poročilu, ki ga je objavila organizacija, so zasilna taborišča za neregistrirane begunce, v katerih živi približno 200.000 pripadnikov mjanmarske manjšine, tako opisana kot »odprti zapori«. Humanitarna organizacija bangladeške oblasti poleg tega krivi za »samovoljne aretacije, nelegalen izgon in prisilno internacijo mjanmarskih beguncev«. »Bangladeška vlada to popolnoma ignorira in pometa pod preprogo,« pa meni vodja raziskave pri organizaciji Richard Sollom. »V bistvu je politika vlade želja, da (begunci) izginejo,« dodaja.

Po drugi strani pa bangladeške oblasti obtožbe zanikajo. Predstavnik Bangladeša pri Združenih narodih Abdul Momen je tako povedal, da je poročilo humanitarne organizacije »popolnoma lažno«. »Vladni uradniki se morajo le prepričati, da pomoči ne pošiljajo teroristične skupine,« je dejal in dodal: »Mi smo žrtve. Mjanmarsko ljudstvo so izgnali iz države, mi pa smo jim dali zatočišče.« Povedal je še, da je Bangladeš »osiromašena država«, ki je mjanmarskim beguncem kljub temu »poskušala pomagati po najboljših močeh«. Z izjemo enega ali dveh »osamljenih incidentov« je zlorabo beguncev zanikal.

Bangladeška zunanja ministrica Dipu Moni pa je ob tem povedala, da so navedbe o zlorabah neosnovane in zahrbtne, mednarodne medije pa je pozvala, naj o njih prenehajo poročati. Poleg tega je Združene narode še zaprosila, naj mjanmarsko manjšino kar najhitreje vrnejo nazaj v Mjanmar.

Preganjano ljudstvo


To pa ni prvo tovrstno poročilo o kršenju človekovih pravic v Bangladešu. Februarja je organizacija Medecins Sans Frontieres ravno tako opozorila na humanitarno krizo v enem izmed taborišč za mjanmarske begunce; poleg tega pa se je prejšnji mesec iz Bangladeša umaknila britanska humanitarna organizacija Islamic Relief Worldwide, saj ji bangladeška vlada ni dovolila pomagati skoraj 13.000 neregistriranim beguncem na jugu države.

Rohingyi sicer spadajo v skupino najmanj zaželenih in hkrati najbolj preganjanih ljudi na svetu. Mjanmar jim odreka državljanstvo, hkrati pa jim ne dopušča jim, da bi svobodno potovali ali se poročili brez dovoljenja.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se