Vili Einspieler, Beograd
Beograd − V Srbiji je težko razbiti predstavo o haaškem tribunalu kot protisrbskem političnem sodišču, ker se je trdovratno javno mnenje izoblikovalo med letoma 1987 in 2000 pod vplivom nacionalistične elite, ki je brez zadržkov povzdigovala pokojnega srbskega vožda Slobodana Miloševića. V tej luči ne preseneča, da se večini Srbov ne zdi, da je bil nekdanji general Ratko Mladić v priporu deležen privilegirane obravnave. Po oceni direktorja beograjskega centra za človekove pravice Vojina Dimitrijevića je srbska javnost pripravljena sprejeti sodelovanje Srbije s Haagom le kot ceno za vstop države v Evropsko unijo.
Vojin Dimitrijević meni, da je ravnodušnost posameznih medijev do žrtev balkanske morije posledica večletne propagande, po kateri so Srbi edini trpeči narod, ki je bil žrtev v vseh vojnah novejše zgodovine. Kot je še poudaril, ljudje z lahkoto sprejemajo trditve Ratka Mladića in njegovih oboževalcev, da je general le branil srbski narod. Po njegovem je zavest o tem, da Srbija potrebuje moralno ozdravitev, zelo šibka tudi zato, ker se ljudje nočejo izpostaviti neprijetnostim. Kar zadeva izpolnjevanje želja človeku, ki je obtožen za najtežje zločine proti človečnosti, Dimitrijević meni, da se je hotela oblast samo izogniti vtisu, da ravna nečloveško.
Na vprašanje časnika Danas, kaj bi lahko Mladić povedal med sojenjem v Haagu, je Dimitrijević odgovoril, da bi lahko poskušal škoditi Srbiji in dokazati, da je bil med vojaško akcijo v Srebrenici pod neposrednim poveljstvom oblasti v ZRJ in da ni ničesar storil brez njenega soglasja ali ukazov. Dimitrijević meni, da Mladićevo pričevanje ne more znova sprožiti postopka proti Srbiji, ki je bila kot država obtožena za genocid. V razsodbi v zvezi s tožbo BiH, kot je še pojasnil, Srbija ni bila spoznana za odgovorno za genocid, ker ni bilo mogoče dokazati, da je bila vpletena v konkretno vojaško akcijo, ki je vključevala množični zločin.
Dimitrijević je še prepričan, da sojenje Mladiću, ne glede na epilog, ne bo vplivalo na status Republike srbske. V tem kontekstu je poudaril, da je bil daytonski sporazum sprejet po pokolu v Srebrenici in s polno zavestjo o storjenem zločinu, posledica pa je bil nastanek Republike srbske.
Mit se je ohranil
Namestnik srbskega tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić meni, da sta tako tožilstvo kot sodišče opravila izpit. Mladiću da niso izpolnili vseh želja, ampak so imeli do njega le normalen človeški odnos. Vekariću se ne zdi sporno, da je lahko obtoženec za najhujši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni obiskal grob svoje hčerke, da so mu prinesli jagode in da ga je psihiatrično pregledala prva dama srbske skupščine Slavica Đukanović Dejanović. Po njegovih navedbah so enak standard zagotovili tudi drugim pripornikom, tudi obtoženim za umor premiera Zorana Đinđića. Ker so ljudi ganile Mladićeve solze, ko je prvič videl vnuke, so mnogi prepričani, da se je mit o Mladiću ohranil, čeprav je imela oblast 16 let časa, da ga zruši.