Tiskane izdaje
Haag − Pred Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi moral danes znova stopil nekdanji poveljnik vojske Republike Srbske, general Ratko Mladić, a so zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja zaslišanje prestavili. Medicinska sestra, ki v priporu skrbi za obtoženca, je še sporočil, da bo Mladićevo okrevanje dolgotrajno.
Haaški obtoženec bi se moral danes izreči o krivdi za umor več kot 30 muslimanov v mestu Bišina na vzhodu Bosne in Hercegovine 23. julija 1995, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Mladića bo pregledala skupina srbskih zdravnikov
Zdravstveno stanje haaškega obtoženca je sicer še vedno zelo krhko. Kot je včeraj potrdila tiskovna predstavnica tribunala Nerma Jelačić ga bo zato prihodnji teden obiskala skupina srbskih zdravnikov. Devetinšestdesetletni Mladić se namreč že vse od prihoda v Haag pritožuje zardi slabega zdravja.
Po poročanju sarajevskega časnika Dnevni avaz je Mladićev odvetnik Branko Lukić sicer napovedal, da bodo obtoženca 15. in 16. novembra pregledali psihiater, nevrolog, kardiolog in strokovnjak za pljučne bolezni iz beograjske Vojnomedicinske akademije. Lukić je še dodal, da je zdravstveno stanje njegove stranke zelo slabo, in da za premikanje potrebuje invalidski voziček.
Zaskrbljenost zaradi Mladićevega zdravja pa je prejšnji mesec izrazil tudi glavni tožilec haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Serge Brammertz, ki zato razmišlja tudi o tem, da bi obtožnico proti Mladiću nekoliko skrajšal.
Nekdanjega poveljnika vojske Republike Srbske so po 16 letih na begu sicer aretirali 26. maja. Čez nekaj dni so ga izročili Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju Jugoslavije, kjer so ga prvič zaslišali tretjega junija. Obtožnica haaškega sodišča ga v enajstih točkah med drugim obtožuje genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
Urad glavnega tožilca haaškega tožilca Serga Brammertza je avgusta sicer vložili zahtevo za ločitev sojenja na dva dela. Tako bi Mladiću najprej ločeno sodili za genocid v Srebrenici, kjer je umrlo 8000 muslimanskih moških, zatem pa še za ostale zločine, med drugim tudi obleganje Sarajeva in ostalih bosanskih mest. Sodni svet je njegovo zahtevo sicer zavrnil.
