Polona Frelih, Moskva
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin se pripravlja na tretji predsedniški mandat, ki bo po mnenju poznavalcev precej bolj turbulenten od prvih dveh. Zadnje protivladne demonstracije kažejo, da izgublja podporo, premo sorazmerno s tem pa raste njegov populizem.
Ostali štirje predsedniški kandidati svoje programe predstavljajo v televizijskih debatah, predvajanih na državnih programih Rossija in Prvi Kanal, s katerimi se Putinu v več kot desetletni politični karieri ni bilo treba ukvarjati. Televizijskemu merjenju moči se je izognil tudi tokrat, »saj bi to ohromilo njegovo sposobnost opravljanja tekočih dolžnosti«, je pojasnil njegov predstavnik Dmitrij Peskov.
S podobnim argumentom je Putin zavrnil srečanje z opazovalci parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE). »Sporočili so nam, da srečanja ne morejo umestiti v njegov urnik,« je povedal vodja delegacije Tiny Kox, ki se je že srečal z vsemi štirimi Putinovimi tekmeci. Pritožili so se, da nanje pritiskajo in da je predsedniški favorit na državnih televizijskih postajah deležen nesorazmerno velike pozornosti.
Putin več demokracije in učinkovitejše gospodarstvo obljublja v televizijskih in časopisnih monologih. Pravzaprav se je v želji po ohranitvi oblasti prelevil v neutrudnega publicista, saj je prejšnji teden objavil že četrti predvolilni manifest, v katerem podobno kot v prejšnjih povzdiguje dosežke svojih dosedanjih mandatov ter obljublja politične in gospodarske reforme.
V zadnjem članku, objavljenem v časopisu Kommersant, je zagotovil, da bo opravil s korupcijo, »kot je pred tem z oligarhi«. Isto temo je nadaljeval na srečanju združenja industrialcev in podjetnikov, na katerem je predlagal, da bi morali oligarhi, ki so obogateli na račun sporne privatizacije, državi plačati enkraten davek. Z izjavo, da je treba »enkrat za vselej rešiti probleme devetdesetih let, ko je bilo izpeljano nepošteno lastninjenje«, je požel odobravanje številnih volivcev, ki prezirajo vse milijarderje divje privatizacije. Njen arhitekt Anatolij Čubajs je predlog označil za predvolilni populizem: »Prepričan sem, da bo tema pozabljena, takoj ko se bo končala predvolilna kampanja.«
Za poceni populizem poznavalci označujejo tudi Putinov predlog o uvedbi obveznega verouka in pouka etike v šole, še bolj pisana na kožo volivcem pa je ideja o skrajšanju novoletnih počitnic, ki bi jih nadomestili s podaljšanjem v Rusiji še vedno izredno priljubljenih prvomajskih praznikov. Sodeč po raziskavi spletnega portala Superjob.ru idejo podpira kar dve tretjini vprašanih.
Putin utegne populistične ukrepe sprejemati tudi po selitvi v Kremelj in tako kupovati zadovoljstvo ljudi ter podaljševati svojo vladavino. Ekonomisti medtem opozarjajo na nujnost gospodarskih reform. »Če se ne bo lotil reform, lahko izbruhne kriza širokih razsežnosti. Neukrepanje bo vodilo v njegovo politično smrt in smrt njegovega režima. Povsem jasno mu je, da je v igri veliko tveganje,« pravi Vladimir Tihomirov, glavni analitik moskovske investicijske banke Otkritije Kapital. Putinova usoda je negotova tudi, če se bo lotil reform. »To so boleči ukrepi, na katere se bo javnost odzvala z nezadovoljstvom. To narašča tako ali tako, če pa se bodo poslabšale še gospodarske razmere, utegnejo biti posledice za Putina usodne,« meni neodvisni analitik Aleksander Golc.
Vse kaže, da se je Putin znašel v pat položaju. »Če ne bo presegel samega sebe in začel spreminjati stvari, kar bo zanj izjemno težko, se bo vse končalo na mestnih trgih. Izčrpal je svoj potencial,« je ocenil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Isti dan je ruski patriarh Kiril dvanajstletno Putinovo vladavino označil kar za »božji čudež«, njegove nasprotnike pa za manjšino, »ki občuduje zahodno potrošniško kulturo in je velika grožnja Rusiji.«