Tiskane izdaje
London − Rusija in ZDA med zadnjim diplomatskim poskusom za rešitev krize v ukrajinski avtonomni pokrajini Krim pred nedeljskim referendumom o odcepitvi od Kijeva in pridružitvi k Moskvi nista našli skupnega jezika. Kljub temu je ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se je v Londonu sestal z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem, srečanje opisal kot konstruktivno.
Kerry je sicer že pred odhodom iz Washingtona priznal, da proruskih krimskih oblasti verjetno ni več mogoče odvrniti od organizacije referenduma. Pozornost mednarodne skupnost je tako zdaj pravzaprav usmerjena v dan po referendumu o odcepitvi Krima in k odločitvam, ki jih bo takrat sprejel ruski predsednik Vladimir Putin.
Lavrov je danes napovedal, da bo Rusija spoštovala voljo prebivalcev Krima. Dodal je, da Moskva ne načrtuje invazije na ukrajinsko avtonomno regijo, ki jo zadnje tedne pretresajo separatistične težnje, čeprav si pridržuje pravico do zaščite rojakov ne le na Krimu, ampak v celotni Ukrajini. »Rusija se zaveda svoje odgovornosti za življenja rojakov in sodržavljanov v Ukrajini ter si pridržuje pravico, da te ljudi zaščiti,« je po navedbah agencije AFP dejal Lavrov.
Kerry je po drugi strani Moskvo med srečanjem posvaril, da bi lahko Washington in Evropske unija proti njej že v ponedeljek sprožila »resen odziv«, če Kremelj ne bo umaknil vojakov, ki so zasedli Krim. Pred posledicami, če ne bodo našli diplomatske rešitve, je Rusijo posvaril tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki sam še naprej upa na diplomatsko rešitev krize na Krimu.
Da je dovolj časa za diplomatski dialog, a pod pogojem, da Rusija s polotoka Krim umakne svoje sile, je še vedno prepričan tudi predsednik prehodne ukrajinske vlade Arsenij Jacenjuk. »Hočemo se pogajati. Ne želimo si nikakršne vojaške agresije,« je povedal med sinočnjim izrednim zasedanjem varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku. »Si Rusi želijo vojne?« je poleg tega sinoči vprašal ruskega veleposlanika v ZN Vitalija Čurkina, ki mu je odvrnil: »Rusija si vsekakor ne želi vojne, niti si je ne želijo Rusi. Prepričan sem, da si tega ne želijo niti Ukrajinci«. Kljub tem besedam je Čurkin ponovil argument ruskega predsednika Putina, da so Jacenjuk in njegovi zavezniki s prevratom zrušili administracijo predsednika Viktorja Janukoviča, ki je užival podporo Moskve.
Zahodne članice VS ZN so sicer upale, da bodo že sinoči lahko glasovale o ameriškem predlogu resolucije, v skladu s katero bi bil rezultat nedeljskega referenduma na Krimu nezakonit, a je Rusija, stalna članica VS ZN, napovedala, da bo sprejetje dokumenta preprečila z vetom. Glasovanje so prestavili na jutri zvečer.
Medtem, ko se je v New Yorku bila bitka besed, je v spopadu na ukrajinskih ulicah ugasnilo novo življenje. V ukrajinskem mestu Doneck, v katerem sta v zadnjih dneh izmenično vihrali ukrajinska in ruska zastava, so se spopadli Rusiji naklonjeni in nenaklonjeni protestniki. Šestnajst ljudi je ranjenih, 22-letnega prokijevskega protestnika so do smrti zabodli.
Lavrov je nove ukrajinske oblasti zato danes obtožil, da jim zadeve uhajajo iz rok. »Večkrat smo poudarili, da bi morali tisti, ki so prevzeli oblast v Kijevu, razorožiti skrajneže, zagotoviti varnost prebivalcev in pravico ljudi do shodov,« je dejal.
***
Po večmesečnih protestih so v Ukrajini februarja odstavili takratnega predsednika, proruskega Viktorja Janukoviča. Zatekel se je v Rusijo, od koder je v začetku tedna javnosti sporočil, da je še naprej zakonit predsednika Ukrajine, stališče, ki ga je zavzela tudi uradna Moskva.
