Mračne ure za Obamo in Belo hišo

New York – Bela hiša se je med otepanjem z republikanskim drezanjem v lanski napad v Bengaziju znašla še v precej­ večji zagati. Afera v davčni upravi, ki je prestrogo nadzirala­ desnico, se širi, hkrati je na dan prišel skrivni nadzor pravosodnega ministrstva nad novinarji.

Američani so v torek dobili poročilo o nadzoru v davčni upravi (IRS), ki je od leta 2010 za poldrugo leto neupravičeno vzela pod drobnogled organizacije s politične desnice. Nadzorniki trdijo, da je za takšno ravnanje kriv preslab nadzor vodstva oddelka, ki je obravnavalo prošnje za poseben davčni status in opravljalo preglede. Vendar so v obeh domovih kongresa že napovedali posebne preiskave, s katerimi bodo poskušali ugotoviti, kdo vse je vedel za poostrene preglede in ali ti morda ne segajo celo do Bele hiše.

Ameriški predsednik Barack Obama je sicer ostro obsodil prakso davčne uprave v Cincinnatiju, ki je izdajala odločbe o oproščenosti plačila davka in se lotila ostrega nadzora čajankarjev in drugih skupin desnice. Toda odkritje povezave med IRS in njegovo administracijo bi sprožilo politični škandal, ki bi dodobra zamajal Belo hišo. Ta je že doslej imela precej sitnosti z vztrajnim vrtanjem republikancev v lanski teroristični napad na konzulat v Bengaziju, saj poskuša desnica dokazati, da so zaradi volitev prikrivali dejstva o napadu.

»Ubiranje bližnjic«

»Administraciji ne moremo zaupati, da bo odkrita o podrobnostih novega škandala [v IRS], saj ni bila niti pred njim,« je izjavil vodja republikancev v senatu ­Mitch McConnell. Že zdaj je jasno, da je vodja oddelka za davčne izjeme Lois Lerner za poostrene postopke nadzora izvedela vsaj leto prej, kot je novinarjem priznala v petkovem opravičilu. Podobno naj bi bil o njih že dva tedna po začetku obveščen vsaj še en član vodstva IRS v Washingtonu.

Sedanji prvi mož IRS Steven Miller naj bi za postopke v Cincinnatiju izvedel vsaj mesec dni pred tem, ko je aprila 2012 zaskrbljenim republikanskim senatorjem zagotovil, da ni posebne obravnave prošenj konservativnih skupin za poseben davčni status. Miller je v torek zagotovil, da to ni bilo politično motivirano dejanje, pač pa »napake« in »ubiranje bližnjic« ob poplavi prošenj, ki so zasule davčno upravo v zadnjih nekaj letih.

Obamova obsedenost

Afera IRS se še ni dobro razplamtela, ko se je nad Belo hišo zgrnil nov črn oblak, tokrat v obliki priznanja pravosodnega ministrstva, da so zbirali podatke o klicih z dvajsetih telefonov, ki so jih uporabljali v tiskovni agenciji Associated Press (AP). Med njimi naj bi bili tudi domači ter mobilni telefoni novinarjev in urednikov. Vladni pre­iskovalci so poskušali izvedeti, kdo je vir, ki je AP razkril delovanje obveščevalne agencije Cia v Jemnu, s katerim so preprečili bombni napad na letalo na poti v ZDA.

Pravosodni minister Eric Holder je poskušal utemeljiti nadzor s trditvijo, da je šlo za »eno najhujših uhajanj informacij v moji 35-letni karieri v pravosodju«. Po njegovih besedah je objava članka lanskega maja ogrozila varnost Američanov, zato je iskanje krivca za odliv podatkov »upravičilo uporabo zelo agresivnih postopkov«. Vodstvo AP je zatrdilo, da so na zahtevo vlade za nekaj dni odložili objavo članka, njegovo objavo pa upravičili kot dokaz, da navedbe o koncu napadalnih akcij Al Kaide ne držijo.

Na Belo hišo se je vsul plaz obtožb o kršitvi prvega dopolnila ustave, ki zagotavlja svobodo govora, pri čemer je posebej sporno dejstvo, da preiskovalci o nadzoru niso obvestili AP. S tem so kršili tudi navodila pravosodnega ministrstva o pridobivanju tovrstnih sodnih zahtev, po katerih bi morali pri vpogledu v delo medijev najprej začeti pogajanja z njimi. AP naj bi napovedala tožbo za kršitev njihovih pravic in vračilo pridobljenih podatkov o klicih.

Dejanje kaže na skoraj paranoično obsedenost Bele hiše in predsednika Obame z nenadzorovanim širjenjem informacij o njihovem delu. Do zdaj so izdajanja informacij obtožili šest sedanjih in nekdanjih vladnih uradnikov in se pri tem naslonili na protivohunski zakon iz leta 1917, ki so ga v vseh prejšnjih desetletjih uporabili le trikrat. Obsodili so uslužbenca obveščevalne službe Cia, ker je izdal ime enega od mučiteljev terorističnega osumljenca, medtem ko se je predsednik Obama odločil, da ne bo niti preiskoval dejanj ljudi, ki so v imenu ZDA uporabili takšne metode.

Čeprav aferi z AP in IRS (za zdaj) nista neposredno povezani z Obamo, sta skladni z njegovim obsojanjem uhajanja informacij in črnih volilnih skladov konservativnih skupin. Hkrati mečeta temno senco na njegovo prepričevanje Američanov, da ima vse močnejša in aktivistična vlada dobre namene. Svarila konservativcev, da je vplivna vlada nevarna in da se tudi dobri nameni skazijo med njihovim uveljavljanjem, so dobila novo težo, Obama pa se ni izognil tradiciji predsedniških afer v drugem mandatu.