Tiskane izdaje
Atene - Prenatrpanost, neustrezno prezračevanje, neogrevani prostori in pomanjkanje naravne svetlobe v priseljenskih centrih so le peščica razlogov, zaradi katerih je mednarodna organizacija Zdravniki brez meja (MSF) grško vlado in Evropsko unijo znova pozvala k ukrepanju. »Gre za skupno odgovornost in deljeno sramoto,« je povedal predstavnica MSF Ioana Kotsioni.
Organizacija MSF v poročilu z naslovom Nevidno trpljenje svari, da je fizično in psihično zdravje priseljencev in prosilcev za azil, ki so na staro celino prišli v upanju po boljšem življenju, zdaj pa v centrih čakajo na odločitev o njihovi usodi, resno ogroženo. »Videl sem umazano vodo iz stranišč, ki so jo prestrezali s plastičnimi vrečkami, ker je puščala na počenih ceveh,« je razmere v centru v mestu Komotini na severu Grčije opisal eden od zdravnikov Apostolos Veizis.
Mnogi priseljenci, ki so dlje časa zaprti v prenatrpanih prostorih, tarnajo zaradi anksioznosti in depresije. »Medtem ni redkost, da se obupani migranti odločijo za gladovno stavko, se samopoškodujejo ali pa poskušajo narediti samomor,« ugotavljajo v poročilu. Samo od februarja do marca 2013, ko so izvajali raziskavo, si je življenje poskušalo vzeti devet ljudi. Slabi pogoji življenja se odražajo tudi v njihovem fizičnem zdravju; tožijo zaradi težav z dihanje, mišično-skeletnih bolezni in kožnih obolenj.
»Več tisoč migrantov trpi v tišini, v nečloveških pogojih, ki ne spodkopavajo le njihovega zdravja, ampak tudi dostojanstvo,« je po predstavitvi poročila, ki temelji na 9900 zdravniških pregledih, po poročanju francosko tiskovno agencijo AFP povedala direktorica MSF Marieta Provopoulou.
MSF, Human Rights Watch in druge nevladne organizacije že dlje časa opozarjajo na problem evropske priseljenske politike. »Kljub nenehnemu pozivanju k izboljšanju pogojev v centrih za priseljence in dostopa do zdravstvenega varstva, smo doslej videli le malo napredka, razmere pa se v celoti gledano le še slabšajo,« pojasnjuje Veizis.
Po njihovih podatkih v 10 grških centrih za priseljencev trenutno biva 6000 migrantov, ki jih tam sistematično zadržujejo do najvišje zakonite meje 18 mesecev. Številni so zaprti tudi v pripornih celicah na policijskih postajah, kjer so razmere še slabše; dostop do stranišč je omejen, možnosti za gibanje na prostem ni.
»Druge članice EU in evropske institucije ne morejo več krčiti svojega deleža odgovornosti,« je prepričana Ioana Kotsioni. Največji pritisk priseljencev občutijo države na obrobju EU, katere zakonodaja določa, da se migranta vedno vrača tja, kjer je prvič prečkal mejo z Unijo.
O nezakonitem priseljevanju bodo na današnjem vrhu EU-Afrika v Bruslju razpravljali tudi predstavniki okoli 80 držav, a bodo na dnevnem redu predvsem ekonomski migranti, ki se poskušajo izkopati iz revščine in brezupa. AFP navaja podatek, da so migranti iz afriških držav leta 2012 svojcem v domovino poslali skupno 60,4 milijarde dolarjev.
