Peter Žerjavič, Berlin
Berlin - Aktualnih tem za razpravo okoli 350 visokih politikov in strokovnjakov, ki so se danes popoldne zbrali v hotelu Bayerischer Hof, ne manjka.
Egipt, Sirija, rusko nasprotovanje Natovemu raketnemu ščitu. Še Afganistana kot stalnice prvič po dolgih letih ni na uradnem dnevnem redu. Prva tema je bila vloga Nemčije v Evropi in svetu.
Takšna razprava na konferenci nikakor ni tradicionalna. Toda z zaostrovanjem dolžniške krize so razmere postale drugačne. Če je bila v preteklosti v EU nemška gospodarska moč uravnotežena s francoskim političnim vplivom, se danes v Evropi čaka predvsem na to, kaj bo naredila Nemčija. V zapleteni evropski strukturi nastajajo nova razmerja sil. Spet se v časopisnih in drugih razpravah veliko omenja napol hegemonalni položaj največjega evropskega gospodarstva, ki po drugi strani omahuje pri uporabi svoje moči.
»Nemčija je v dvajsetih letih po združitvi postala normalna nacionalna država z lastnimi nacionalnimi interesi,« je ocenil britanski zgodovinar z Oxforda Timothy Garton Ash. A nemško javno mnenje da si sploh ne želi vloge voditelja v Evropi. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je opozoril, da ima Nemčija največje gospodarske koristi od evropskega združevanja. Glede vodenje pa je povedal, da Berlin, po terminologiji iz gospodarstva, v EU ni lastnik več kot polovice delnic, marveč je z več kot 20 odstotki BDP največji lastnik. Zato se mora pogajati z drugimi.
Varnost vse dlje
od vojaških zadev
Na koncu je na omizju z drugimi sogovorniki moral še nemški obrambni minister Thomas de Maizière pojasnjevati, zakaj Berlin nasprotuje krepitvi reševalnih svežnjev za visoko zadolžene države (menda se ne bi dovolj zavzeto lotile reform in varčevanja). Njegova kolegica iz Slovenije Ljubica Jelušič se je iz občinstva vključila z vprašanjem o krizi vodenja v Evropi. Varnost očitno postaja še bolj širok pojem in se tudi povsem oddaljuje od vojaških zadev. Vodja konference Wolfgang Ischinger je ocenil, da številni ljudje na stari celini varnosti ne povezujejo s tanki, marveč s finančnimi vprašanji - dolžniško krizo in reševanjem evra.
Kakor koli že, predsednik Svetovne banke, Američan Robert Zoellick, je Evropejce opozoril, naj se ne igrajo preveč z zategovanjem pasu in varčevanjem, če si prej ne bodo zagotovili gospodarske rasti. Drugače da rešitve krize ne bo. Še več, Nemčijo je opozoril, da bi utegnila postati tarča gneva v drugih državah, če bodo njeno politiko povezovali predvsem s strogimi varčevalnimi ukrepi, ki bodo na koncu spodkopali vlade, denimo v Italiji. Nasprotovanje davku na finančne transakcije, ki ga zagovarjata tako Pariz kot tudi Berlin, je utemeljil z vprašanjem: Ali bi rešili evro, če bi uvedli poseben davek na avtomobilsko industrijo?
Na konferenci, ki je tradicionalno srečanje ameriških in evropskih čezatlantistov, so razmerja na Zahodu vedno ključna tema. Letos je ključno predvsem strateško usmerjanje ZDA v azijsko-pacifiški prostor in njihov odmik od Evrope. Zapiranje ameriških vojašnic v evropskih državah je najbolj očitno znamenja takega razvoja. To je sicer posledica dolgotrajnega miru v Evropi, a po drugi strani se postavlja vprašanje, ali so države na stari celini zmogle okrepiti, povezati svoje obrambne zmogljivosti in odvezati mošnjo za financiranje izvoza stabilnosti, tako z vojaškimi misijami v tujini kot z razvojno pomočjo.
Svarila pred
uvozom nestabilnosti
Tako je varnost v 21. stoletju vsaj opisal Ischinger. Pred konferenco je še opozoril na paradoks: 27 članic Evropske unije namenja za obrambo skoraj polovico tega, kar zapravijo Združene države Amerike. A evropske sile imajo le desetino ameriške moči. Poleg tega bo morala Evropa skrbeti sama za svojo varnost sebe in varnost svojega sosedstva. Operacije, kakršna je bila v Libiji (brez nemške udeležbe), bo morala izpeljati sama. Po Ischingerjevem mnenju bi si morali pri varčevanju postavljati meje. Če je Zahod, od ZDA do EU, res tako zadolžen, da si ne more več privoščiti izvoza stabilnosti, da grozi nevarnost, ker utegne postati uvoznik nestabilnosti.
Zaostrovanje odnosov z Iranom je v zadnjih letih večkrat v ospredju münchenske konference. Ker so se v ZDA pojavila ugibanja, da bi Izrael lahko že spomladi napadel iranske jedrske naprave, so evropski diplomati v Münchnu začeli pozivati proti rožljanju z orožjem. Po besedah vodje nemške diplomacije Guida Westerwelleja je že razprava o vojaškem napadu odveč. Ključna naloga diplomacije da je preprečevati vojne, zato naj bi nemška vlada v sporu s Teheranom vztrajala pri pritisku na tamkajšnji režim s sankcijami.