Mušaraf se je vrnil v Pakistan

Islamabad – Nekdanji pakistanski predsednik general Pervez Mušaraf se je kljub grožnjam talibov, da bodo naredili atentat nanj, če se vrne v Pakistan, prek Dubaja vrnil v Karači, s čimer se je končalo njegovo štiriletno izgnanstvo. Ob vrnitvi je napovedal, da bo sodeloval na splošnih volitvah, ki bodo maja letos.

Mušaraf, 69 let, se je vrnil v Pakistan, potem ko so mu oblasti v Islamabadu v petek zagotovile, da ga ne bodo takoj aretirali, da mu bodo zagotovili varnost in da bo lahko sodeloval na volitvah. Pakistansko sodišče je namreč februarja 2011 izdalo nalog za njegovo aretacijo v zvezi z atentatom na nekdanjo premierko Benazir Buto. Tožilstvo mu očita, da je vedel za načrte talibov, vendar ni storil ničesar, da bi preprečil njen uboj.

Talibi so mu v soboto zagrozili s smrtjo, če se bo vrnil v domovino, a je Mušaraf dejal, se jih ne boji. Doslej je uspešno preživel že tri poskuse atentata teroristične mreže Al Kaida. Pervez Mušaraf je kot vrhovni poveljnik vojske oblast prevzel leta 1999 z državnim udarom in Pakistan vodil na način klasične vojaške diktature skoraj devet let. Njegov padec se je začel, ko je pakistansko ustavno sodišče presodilo, da mora odstopiti kot vrhovni poveljnik oboroženih sil. Mušaraf je na to razglasil izredne razmere, med tem pa se je v državo vrnila nekdanja predsednica pakistanske vlade Benazir Buto, vendar je bila le nekaj tednov po povratku, 27. decembra 2007, ubita v samomorilskem napadu talibov.

Na volitvah spomladi 2008 je zmagala njena Ljudska stranka, vodenje pa je prevzel vdovec Asif Ali Zardari in za ženino smrt obtožil prav Perveza Mušarafa. Ta je bil avgusta 2008 zaradi obtožb zlorabe položaja in protestov prisiljen odstopiti. Odpotoval je v London, kjer je živel do včerajšnjega povratka v Pakistan. Ves čas izgnanstva mu je bil vrh pakistanske vojske naklonjen in je bil z njim povezan, intenzivno pa je sodeloval tako z britanskimi kot z ameriškimi obveščevalnimi službami.

V Pakistanu so v soboto vendarle imenovali začasnega predsednika vlade, ki bo vodil državo do volitev, in sicer vrhovnega sodnika Mira Hazarja Kan Kososa.