Tiskane izdaje
Beljak - Načrti tujih investitorjev za gradnjo kar štirih novih javnih hiš v Beljaku in okolici so med domačini povzročili veliko hude krvi. Čeprav gre za kar 280 novih »delovnih mest«, se jih domačini nič ne veselijo. Bojijo se povečanja kriminala in slabega slovesa svoje dežele.
Je Koroška dežela počitnic ali dežela bordelov, se sprašuje eden od Beljačanov, ki že več tednov glasno nasprotuje tem načrtom. Zdaj deluje na Koroškem 38 registriranih javnih hiš, v katerih legalno deluje 350 prostitutk. Z gradnjo novih štirih z 280 novimi uslužbenkami bi se število prostitutk skoraj podvojilo, domačini in policisti pa se bojijo, da se bo s tem povečal tudi kriminal.
Opozarjajo, da dežela od prostitucije nima skoraj nobenih koristi, ampak zgolj težave. Davek, ki ga plačujejo prostitutke, pavšalnih deset evrov na noč, pripada državi, lokalna skupnost pa se mora spopadati z negativnimi posledicami.
Problematični so predvsem zvodniki, ki navadno sodijo k temu poslu. Policijski inšpektor Wolfgang Patscheider, vodja skupine za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju, je za časopis Kleinezeitung povedal, da so v neki preiskavi zgolj enega večjega kluba s savno v Beljaku odkrili nič manj kot 98 zvodnikov.
Revščina in zaslužki do 20.000 evrov na mesec
Dekleta in zvodniki so večinoma tujci; prihajajo iz novih članic EU, predvsem Romunije in Bolgarije. Zvodniki izkoristijo prost prehod čez mejo, v Avstriji se izdajajo za dopustnike, se ponavadi sploh ne prijavijo ter se seveda ne zaposlijo. Bolgarke in Romunke v prostitucijo privabijo predvsem revščina doma in seveda velik zaslužek. Prostitutke po ocenah lahko zaslužijo tudi do 20.000 evrov na mesec, od tega polovica pripade njihovemu zvodniku.
V Beljaku že zbirajo podpise proti bordelu, ki ga namerava postaviti neki italijanski investitor. Posebno besni so prebivalci romarske vasi Marija na Zilji, saj bi bila načrtovana javna hiša s celodnevnim delovanjem v središču naselja, v neposredni bližini cerkve, šole in otroškega vrtca. Jezni so tudi zato, ker njihova prošnja za razglasitev varovanega območja, s katero bi takšne načrte preprečili že na začetku, že leto dni leži v predalih beljaške mestne uprave.
Že zdaj je čedalje več avtomobilov z italijanskimi tablicami, katerih potniki sprašujejo za pot do javne hiše, trdijo domačini. Zbrali so že 400 podpisov proti bordelu, če s tem ne bodo uspešni, napovedujejo protestni pohod večstoglave množice do sedeža deželne vlade v Celovcu.
