Tiskane izdaje
»Hvala za vaše zaupanje. Nikoli vas ne bomo razočarali, ta zmaga je vaša,« je po pisanju Slovenske tiskovne agencije dejal Correa z balkona predsedniške palače več tisoč privržencem. »Te revolucije ne bo nihče ustavil. Ustvarjamo zgodovino,« je še dejal, potem ko so prve vzporedne volitve pokazale, da je prepričljivo zmagal.
Kot so pokazale vzporedne volitve, ki so jih izvedli trije zasebni instituti, je 49-letni ekonomist Correa dobil med 58 in 61 odstotka glasov. Njegov največji tekmec, konservativni bankir Guillermo Lasso se je uvrstil na drugo mesto z med 20 in 21 odstotkov glasov. Napovedi vzporednih volitev so medtem že potrdili delni uradni izidi. Po preštetih 54 odstotkih glasov je Correa dobil 57 odstotkov glasov, Lasso pa 23,7 odstotka.
Lasso, ki je bil finančni minister med gospodarsko krizo v 90. letih prejšnjega stoletja, je že priznal poraz. Ob tem je pred svojimi privrženci poudaril, da je postal vodja opozicije oziroma »drugi politični vodja v državi«, njegova stranka, ki jo je ustanovil pred volitvami, pa druga politična sila, piše STA.
Zmaga karizmatičnega Corree, za katerega bo to drugi zaporedni predsedniški mandat, je bila sicer pričakovana, saj so mu ankete to že tedne napovedovale. Drugi krog volitev tako ne bo potreben, saj v skladu z zakonodajo na volitvah zmaga kandidat, ki dobi več kot polovico glasov ali najmanj 40 odstotkov s prednostjo desetih odstotnih točk pred drugouvrščenim kandidatom.
Volivci so v nedeljo volili tudi podpredsednika in 137 poslancev enodomnega parlamenta. Javnomnenjske raziskave napovedujejo absolutno večino predsednikovi stranki Zavezništvo države, ki naj bi dobila med 60 in 65 odstotkov glasov. Ta je sicer že sedaj največja parlamentarna stranka, pred volitvami pa je Correa privržencem dejal, da potrebuje absolutno večino v parlamentu, da bi še poglobil socialistično revolucijo.
Ponovno zmago je sicer Correa po ocenah STA pridobil zaradi svojih socialnih programov. Ekonomist Correa je namreč vodenje andske države prevzel v začetku leta 2007. Naloga ni bila lahka, saj se je pred njim v desetih letih na predsedniškem položaj zamenjalo sedem ljudi, od katerih so bili trije strmoglavljeni. Prinesel je politično stabilnost in izvedel t. i. državljansko revolucijo, katere cilj je bil boj proti revščini in povečanje udeležbe v politiki. Sredstva za izobraževanje je povečal z 2,5 na šest odstotkov bruto domačega proizvoda, 40 odstotkov Ekvadorcev, ki živijo pod pragom revščine, je dobilo brezplačno zdravstveno zavarovanje, spodbujal je tudi gradnjo stanovanj.
Kritiki ga po poročanju STA sicer obtožujejo, da zaradi prijateljstva z voditeljema Venezuele in Kube odganja tuj kapital, čeprav je bolj pragmatičen od svojih levičarskih zaveznikov. Očitajo mu tudi avtoritaren slog vladanja. V zadnjem času pa je pokazal tudi kljubovalnost do ZDA, ko je odobril azil ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu, ki je razkril številne skrivnosti ameriške diplomacije.
