Beograd – Romunsko ustavno sodišče je odločilo, da bo referendum o odstavitvi predsednika države veljaven, če se ga bo udeležila vsaj polovica volivcev. Vladajoča koalicija se je k temu zavezala po pritisku Bruslja, opozicija pa je pozvala k bojkotu referenduma, ki po mnenju poznavalcev odloča o usodi demokracije v državi.
Romunski začasni predsednik države Crin Antonescu je uzakonil odločitev ustavnega sodišča, da je za veljavnost referenduma o odstavitvi Traiana Basescuja potrebna najmanj 50-odstotna udeležba volivcev. Odločitev je potrdil, da bi zaključil vročo temo, ki je dvignila prah v Bruslju, ki je dal premieru Victorju Ponti za popotnico seznam zahtev, ki jih mora Romunija izpolniti za zagotovitev neodvisnosti sodstva in demokratičnega delovanja države.
Bruselj je zahteval od Ponte, ki mu očita predvsem uporabo izrednih odlokov in nespoštovanje pristojnosti ustavnega sodišča, da mora vlada popolnoma spoštovati neodvisnost sodstva in ponovno vzpostaviti vse pristojnosti ustavnega sodišča, imenovati ombudsmana, ki bo užival nadstrankarsko podporo, in zagotoviti nov, odprt in pregleden postopek imenovanja državnega tožilca in direktorja protikorupcijskega organa. Ponti je namreč uspelo izpeljati oblastniški napad na institucije države, kakršnega v Evropski uniji še ni bilo. V Bruslju je zatrdil, da je pripravljen storiti vse za vrnitev zaupanja v demokratičnost Romunije in da bo spremenil vse odločitve, za katere bo evropska komisija presodila, da niso v skladu z evropskimi pravili in vrednotami. V Romuniji so v zadnjih tednih izdali kar 40 nujnih uredb, ki so imele za cilj odstavitev predsednika države.
Posredovanje ustavnega sodišča
Romunsko ustavno sodišče je najprej ugotovilo, da je bil v parlamentu, ki je na predlog vladne koalicije podprl odstavitev Basescuja, spoštovan postopek za odstavitev predsednika države s položaja. Ustavni sodniki so v isti sapi razsodili, da je zakon, s katerim so poslanci omejili pristojnosti ustavnega sodišča glede odločitev parlamenta (kot je odstavitev predsednika države), protiustaven.
Ustavno sodišče je na koncu odločilo, da bo referendum o odstavitvi predsednika države veljaven le, če se ga bo udeležilo vsaj 50 odstotkov volivcev. Vladajoča koalicija je popustila pod pritiskom Bruslja in odpravila odločitev parlamenta, ki je sprejel spremembe zakona o referendumu, s katerimi so določili, da za odstavitev predsednika države niso potrebni glasovi več kot polovice vseh volilnih upravičencev, temveč zadostujejo že glasovi več kot polovice udeležencev referenduma.
Svarila opozicije
Romunska opozicijska Demokratična liberalna stranka (PDL) je privržence pozvala k bojkotu referenduma o odstavitvi predsednika, ker je prepričana, da vladajoča koalicija USL socialistov (PSD), liberalcev (PNL) in konservativcev (PC) na referendumu načrtuje prevaro. Da obstaja preveč elementov, ki kažejo na odločitev USL o volilni prevari, je prepričan tudi Basescu. PDL je še opozorila, da na referendumu ne bodo več beležili volivcev, ki bodo glasovali zunaj kraja stalnega bivališča, kar pomeni, da ne bo več možno nadzorovati, kolikokrat je kdo glasoval.
Vladajoča koalicija je sprejela vrsto ukrepov, da bi zagotovila kar najvišjo udeležbo na referendumu. Zaradi dopustov je postavila dodatna in mobilna volišča ob črnomorski obali, povečala število volišč v tujini in z nujno uredbo za štiri ure podaljšala odprtje volišč. Sporna je bila tudi nedavna sprememba zakonodaje, po kateri bi v primeru neveljavnosti referenduma o morebitnih nadaljnjih postopkih odločal parlament in ne več ustavno sodišče kot doslej.
Druga runda
PSD in PNL sta postopek za odstavitev Basescuja sprožili že leta 2007, vendar je predlog padel na referendumu. Basescu je s skoraj 75-odstotno podporo volivcev preživel glasovanje. Njegova priljubljenost med Romuni je sicer v zadnjih dveh letih močno upadla, vendar v primeru neveljavnosti referenduma ne bo odstavljen, ker je vlada odpravila omejitve pristojnosti ustavnega sodišča.
Čeprav so poznavalci ocenili, da obstaja majhna verjetnost, da se bo referenduma udeležila več kot polovica volivcev, so zadnje javnomnenjske raziskave pokazale, da bosta za odstavitev Basescuja glasovali kar dve tretjini Romunov. Ponta je pristavil, da se želi Basescuja, ki se namesto za nova delovna mesta in gospodarsko rast zavzema za varčevanje, kar je tudi povzročilo politični razkol med njim in vlado, znebiti celo 80 odstotkov državljanov. Analitiki še menijo, da je v Romuniji potekal najspornejši referendum od padca komunizma leta 1989 in da so na njem Romuni bolj kot o usodi Basescuja odločali o usodi demokracije v Romuniji in ugledu države v Evropi.
Ponta je menil, da bi bila sramota, če bo evropska komisija zaradi spora vlade s predsednikom države politično kaznovala Romunijo, ki je izpolnila vse formalne pogoje, z negativnim poročilom o napredku države pri izvajanju reform v pravosodju in boju proti korupciji, od katerega je odvisen vstop države v schengenski prostor. Na koncu je moral pojesti, kar je skuhal, ker je sporni postopek odstavljanja predsednika države oceno Romunije precej poslabšal. Po mnenju evropske komisije Romunija po več kot petih letih članstva v EU še vedno potrebuje poseben nadzor.