Tiskane izdaje
Kot je povedal moški, ki je bil skrit pred pogledi prisotnih v dvorani, njegov glas pa je po poročanju francoske tokovne agencije AFP izdajal, da gre za nekoga starejšega, so okoli 13. julija 1995 vojaške sile, ki jim je poveljeval načelnik generalštaba Vojske Republike srbske Ratko Mladić, zbrale okoli 2000 muslimanskih moških in jih odvedle do skladišča, ki je bilo od Srebrenice oddaljeno nekaj kilometrov. Tam so jih pobili pripadniki vojske Republike srbske, ki so se po besedah priče po pokoli smejali in šalili. Moški je še povedal, da je pod trupli preživel 24 ur, preden se je rešil.
Pričo je zaslišal tudi Karadžić, ki se na sojenju sicer zagovarja sam. Moškega je vprašal, ali je pred vojno poznal kakšnega bosanskega Srba. Priča mu je odgovorila, da jih je poznal veliko, a »če bi mi kdo rekel, da se bodo zgodile takšne reči, mu ne bi verjel«. Karadžić je pričo povprašal tudi o nedoslednostih v njegovi prvi izjavi, ki jo je podal leta 1995, in sicer o barvi strojev, ki so jih bosanski Srbi domnevno uporabljali pri zakopavanju pobitih muslimanov. Moški je na to odgovorila, da ga barva strojev tedaj ni zanimala, saj je poskušal rešiti svoje življenje.
Šestinšestdesetletnega Karadžića obtožnica haaškega sodišča v 11 točkah med drugim bremeni genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov zaradi njegove vloge med vojno, ki je v Bosni in Hercegovini divjala med letoma 1992 in 1995 in zaradi katere je umrlo okoli 100.000 ljudi, več kot 2,2 milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Še posebej močno ga bremenijo zaradi njegove domnevne vloge v pokolu okoli 8000 muslimanskih dečkov in moških iz Srebrenice.
Karadžića so julija 2008, 13 let potem, ko ga je haaško sodišče obtožilo zaradi njegove vloge v vojni, aretirali na avtobusu v Beogradu, kjer se je skrival pod krinko alternativnega zdravilca Dragana Dabića. Sojenje se je začelo oktobra 2009, tožilstvo pa je svoje dokaze začelo predstavljati 13. aprila 2010.
V skladu s pravili Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi Karadžić, ki vse obtožbe zavrača, zdaj lahko zahteval, da sodišče ovrže nekatere ali vse točke obtožnice. Če bodo njegovo prošnjo zavrnili, bodo sodniki določili datum za začetek predstavljanja obrambe.
