V dolgovih utapljajoča se Grčija se je znašla pred novim valom delavskih protestov. Večina javnega prometa v državi je tako obstala, zaprte so bolnišnice in šole, odpovedani pa so vsi leti.

Atene - V dolgovih utapljajoča se Grčija se je znašla pred novim valom delavskih protestov. Večina javnega prometa v državi je tako obstala, zaprte so šole, prekinjeni televizijski programi z novicami, odpovedani vsi leti, v bolnišnicah pa je ostalo le najnujnejše osebje.

Delavcem, ki so opolnoči odkorakali z dela, so se namreč na drugi splošni stavki, ki sta jo v tednu dni sklicala največja grška sindikata, pridružili tudi novinarji, učitelji, zdravniki in nadzorniki na letališčih ter okoli 200 pripadnikov policije, gasilcev in obalne straže. »Policija in ostale varnostne sile so novi ukrepi še posebej hud prizadeli, saj so naše plače zelo nizke,« je ob tem povedal generalni sekretar enega izmed policijskih združenj Yiannis Fanariotis. Pojasnil je, da policist v povprečju zasluži od 1000 do 1200 evrov na mesec, vključno z delom v nočnih izmenah in konec tedna. To, da s se protestu pridružili policisti, se mu »ne zdi nič nenavadnega«, saj so tudi sami »delovni ljudje kot vsi ostali, ki kot ostali kličejo po svojih pravicah«.

V središču Aten se je tako zbralo več kot 10.000 ljudi, ki so ob bobnenju bobnov vzklikali slogane kot sta »Ni žrtvovanja za denarne mogotce!« in »Prave službe, višje plače!« Sicer pa je tudi današnje demonstracije spremljalo nasilje, saj se je del protestnikov, ki je pred parlamentom metal kamenje in molotovke, spopadel s pripadniki protiizgredne policija, ki so proti nasilnežem uporabili solzivec. Poleg tega je skupina približno stotih v temna oblačila oblečenih mladostnikov s čeladami in smučarskimi maskami razbijala okna trgovin ter policijo pošpricala z rjavo barvo.

Pod pritiskom Evropske unije, naj čim prej pokaže neko finančno okrevanje, je levosredinska vlada namreč napovedala dodatne varčevalne ukrepe, in sicer z zniževanjem plač delavcev, zmanjšanim zaposlovanjem, zamrznitvijo pokojnin in zvišanjem davkov. Grška vlada je namreč prepričana, da so tovrstni ostri ukrepi edini način, da bi Grčijo izkopali iz krize, ki je prizadela celo evro in vznemirila svetovne trge.

Medtem pa grški sindikati trdijo, da morajo običajni Grki plačevati za preteklo napačno ravnanje pri vodenju fiskalne politike. »Delavce poskušajo prisiliti, da bi plačali ceno krize,« pravi vodja največjega grškega sindikata Yiannis Panagopoulos, ki je poleg tega prepričan, da ukrepi stanja v državi ne bodo izboljšali.