Tiskane izdaje
Durban − Za članice skupine BRICS je ciprska kriza dodaten razlog za odločnejše razmišljanje o alternativni monetarni ureditvi. Med petim vrhunskim srečanjem, ki se je včeraj začelo v južnoafriškem mestu Durban, se posvečajo predvsem ustanovitvi razvojne banke in skupnega valutnega sklada.
To bi bila alternativa finančnim ustanovam, ki jih neizprosno obvladuje Zahod. Voditelji skupine, ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, sicer trdijo, da ne nameravajo postati nikogaršnji nasprotniki, vendar bosta banka BRICS in sklad pravzaprav svojevrstna Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad brez udeležbe ZDA in Evropske unije.
Viri pravijo, da voditelji petih sil v razvoju še niso določili kraja sedeža teh ustanov in da se še niso dogovorili, kdaj bodo začele delovati, zato lahko pričakujemo, da bo najpomembnejša naloga njihovih finančnih ministrov do prihodnjega vrhunskega srečanja prav izdelava konkretnega načrta. Med zasedanjem bodo predvidoma predlagali, naj vsaka država nameni deset milijard dolarjev začetnih sredstev, vendar o podrobnostih še razpravljajo v zakulisju vrhunskega srečanja, ki se bo končalo danes.
Viri pravijo, da voditelji doslej še niso uskladili svojih pogledov in da se pravzaprav strinjajo samo o tem, da je treba ustanoviti tovrstne večstranske finančne ustanove. Njihova mnenja se najbolj razlikujejo pri vprašanju, kaj bi banka sploh morala početi, saj poskuša vsaka članica zagovarjati predvsem lastne politične cilje, da bi imela od tega čim več koristi in bi pridobila trdna zagotovila o povračilu začetne naložbe v takšno banko.
Pred vrhunskim srečanjem so napovedovali, da so vse članice skupine BRICS pripravljene ustanoviti banko in sklad, ki bi ustvarila monetarni rešilni pas, če bi se začela kriza, kakršna zdaj pretresa območje evra. Če jim torej zdaj ne bi uspelo skleniti dogovora, bi srečanje veljalo za nedopusten neuspeh. Tudi zato, ker je to prvo srečanje voditeljev držav BRICS, ki so ga organizirali na afriških tleh. Črna celina namreč velja za jug Juga v razvoju, zato si pet voditeljev prizadeva prav iz Durbana sporočiti, da bi radi razvijali dvosmerne odnose z vso Afriko, saj med njenimi gospodarskimi in trgovskimi vhodnimi vrati stoji država, ki je že članica tega foruma.
Prav zaradi kraja, v katerem so organizirali vrhunsko srečanje, so tokrat izbrali delovni naslov: BRICS in Afrika: partnerstvo za razvoj, povezovanje in industrializacijo. Če upoštevamo dosedanji položaj vseh neafriških članic tega foruma, je bilo vsem vnaprej jasno, da bo tudi v Durbanu Kitajska prevzela vlogo neformalnega voditelja skupine.
Azijska sila je stopila na čelo petčlanske skupine že zato, ker je leta 2012 povečala svoj bruto družbeni proizvod na 8250 milijard dolarjev, kar je precej več od Brazilije, ki je z 2425 milijardami dolarjev na drugem mestu. Sledita ji Rusija s 1953 milijardami in Indija s 1240 milijardami, zadnja je Južna Afrika z gospodarstvom, vrednim skromnih 390 milijard dolarjev.
Ti statistični podatki kažejo, da moramo ob omembi, da je BRICS ustvaril 25 odstotkov skupnega globalnega BDP, upoštevati, da daleč največji del te razvojne energije izvira iz Kitajske. Zato bo težko ustanoviti banko Juga, ne da bi azijska sila v njej zahtevala takšno vlogo, kakršno ima Amerika v Svetovni banki. Zato so med članicami foruma opazne notranje napetosti, še preden je forum dobil prve ustanove.
Klub za druge spremljevalke
Za Kitajsko je to sicer res forum, v katerem lahko najlaže vadi globalno vodenje, vendar je tudi za večino preostalih držav skupina BRICS edini klub, v katerem se lahko uveljavijo kot pomemben svetovni dejavnik. Indija je spoznala, da so neuvrščeni postali neučinkovita skupina in da je v Commonwealthu ostalo malo kapitala, skupina G20 pa pravzaprav ne uresničuje upov in želja držav v razvoju. Zato je še vedno bolje biti druga spremljevalka v BRICS, kakor se odpovedati vsem forumom, ki bodo pomagali soustvarjati novo stoletje
Analitiki, ki manj optimistično gledajo na prihodnost skupine BRICS, pravijo, da je pravzaprav ironično, da največ truda za zdaj namenjajo usklajevanju položaja Kitajske v odnosih z drugimi članicami, saj se Peking nenehno zapleta v manjše trgovinske spore z Brazilijo, varnostne z Indijo in statusne z Rusijo.
Največji optimisti so prepričani, da bodo v Durbanu postavili temelje nekakšnemu novemu BRICS, ki ga najbolj spodbuja k ukrepanju egoistična obsedenost razvitega sveta s samim seboj. Članice tega foruma morajo spoznati, da je pomembno odločnejše vlaganje v druge članice foruma, saj za zdaj delež petih držav v skupnem znesku vseh tujih naložb znotraj skupine BRICS znaša komaj dva odstotka in pol. Poleg tega Kitajska in Rusija ustvarita 94 odstotkov vseh naložb BRICS po svetu, vendar najpogosteje vlagata v Evropo in svoje azijske sosede, najredkeje pa v članice tega foruma.
Vrhunsko srečanje v Durbanu je torej namenjeno preusmeritvi trgovanja, poslovanja in naložb, da bi BRICS sploh postal forum z vsemi lastnostmi, ki mu jih pripisujejo in s katerimi poskuša pritegniti pozornost morebitnih novih članic. Petim voditeljem se je tokrat, denimo, pridružil tudi egiptovski predsednik Mohamed Mursi z neprikritimi ambicijami, da bi za svojo državo izposloval polnopravno članstvo in tako zagotovil nove možnosti za rešitev razpadajočega egiptovskega gospodarstva. Toda Kairo ne izpolnjuje pogojev za vstop v BRICS, opozarjajo kitajski mediji in dajejo vedeti, da je globalni Jug razslojen na jug Juga in še naprej na države, ki morajo dokazati, da lahko poskrbijo za svoj trajnostni razvoj. Na odgovor na vprašanje, kako naj bi se ta prihodnji svet razlikoval od sedanjega, bo treba še počakati.
