Tiskane izdaje
19:06: Ameriški zunanji minister John Kerry je po srečanju dejal, da doseženi dogovor predstavlja rezultat celodnevnega dela. Opozoril je, da morajo besede sedaj spremeniti v dejanja. Posvaril je, da v primeru propada dogovora Washington ne bo imel druge izbire, kot da proti Rusiji uvede dodatne sankcije.
18:49: Ruski zunanji minister Lavrov je pojasnil, da bodo v skladu z doseženim dogovorom proruski aktivisti, ki so sodelovali v vstaji proti Kijevu, deležni amnestije, razen tistih, ki bodo spoznani za krive povzročitve smrtnih žrtev.
Dogovor bi po pisanju AP za zdaj lahko ustavil grozeče gospodarske sankcije Zahoda.
18:41: Ukrajina je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pozvala, naj odpre preiskavo o resnejših mednarodnih zločinih, ki so se konec lanskega in na začetku letošnjega leta morda dogajali na njenem ozemlju, poroča Reuters. Ukrajina sicer ni članica sodišča, a je za obdobje med 21. novembrom 2013 in 22. februarjem letos, ko so sile zveste odstavljenemu predsedniku Viktorju Janukoviču v Kijevu in drugod menda ubile več kot sto ljudi, sprejela njegovo pristojnost, piše AP.
Tožilci sodišča bodo sedaj odločili, ali bodo odprli preiskavo dogodkov. Če se to zgodi, bodo nato na podlagi dokazov odločali, ali bodo izdali naloge za aretacijo osumljencev.
18:38: Ukrajina uvaja strožji nadzor za ruske državljane, ki hočejo prečkati njene meje. Ruski letalski prevoznik Aeroflot je sporočil, da so ukrajinske oblasti prepovedale vstop v državo moškim med 16 in 60 letom starosti, razen če potujejo z družino ali na pogreb sorodnikov. Prepovedala je tudi vstop delu prebivalcev Krima.
Na potezo ukrajinskih oblasti se je že odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki jo je označil za diskriminatorno in neprijateljsko.
18:35: Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da so diplomati na srečanju v Ženevi dosegli dogovor o zmanjšanju napetosti v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot je dodal, dogovor med drugim vključuje razpustitev nelegalnih oboroženih skupin in zavezo vseh strani, da se bodo izogibale uporabi nasilja.
Lavrov je še povedal, da so vse strani, sodelujoče na današnjih pogovorih, torej tako Rusija kot tudi Ukrajina, ZDA in Evropska unija, pristale na to, da bodo srečanja v drugačni obliki nadaljevale. Pozval je tudi k takojšnjemu začetku širšega nacionalnega dialoga v Ukrajini, k decentralizaciji države, večjim pravicam regij in močnejši vlogi ruskega jezika v zahodni sosedi.
18:00: Ukrajinski parlament je danes podprl besedilo, ki začasnemu predsedniku Oleksandru Turčinovu predlaga, naj razmisli o vnovični uvedbi vpoklica in obveznega služenja vojaškega roka, kar bi v luči agresije Ruske federacije spodbudilo vojaško pripravljenost države. Ukrajina ima trenutno 130.000 poklicnih vojakov.
***
Kijev, Moskva, Ženeva − Razmere na vzhodu Ukrajine, kjer so proruski protestniki pred dnevi zasedli poslopja lokalnih oblasti in policijske postaje z zahtevami po večji avtonomiji ali priključitvi k Rusiji, na kar se je s protiteroristično operacijo pa navodilih Kijeva odzvala ukrajinska vojska, tudi danes ostajajo napete.
V obmorskem mestu Mariupol so ponoči ugasnila tri življenja, vsaj 13 ljudi je ranjenih. Ukrajinski minister za notranje zadeve Arsen Avakov je pojasnil, da je skupina okoli 300 moških z zažigalnimi bombami poskušala zavzeti prostore nacionalne garde. Varnostne sile so napad odbile. Stražarji so najprej izstrelili nekaj opozorilnih strelov, ker so napadalci vztrajali, so orožje uperili proti množici. Trije ljudje so umrli, večino napadalcev pa so varnostne sile razorožile in aretirale 63 ljudi.
O spopadih med proruskimi separatisti in ukrajinskimi silami poročajo tudi iz nekaterih drugih krajev na vzhodu države, med drugim iz mest Slavjansk in Kramatorsk severno od Donecka. Po navedbah proruskih aktivistov je vojaški helikopter ukrajinskih sil, ki je spremljal konvoj oklepnih vozil, blizu Kramatoska začel streljati na blokado proruskih civilistov in pri tem ranil najmanj štiri civiliste. Proruski aktivisti so za agencijo Intrfax sicer povedali, da helikopter ni streljal neposredno na civiliste, a so jih ranili izstrelki, ki so se odbili.
Do strelskih obračunov pa je prišlo tudi Slavjansku, kjer so proruske zajele 17 pripadnikov vladnih sil, potem ko so ti menda streljali na mirne civiliste.
Majhna pričakovanja pred pogajanji
Nekaj upanja za zmanjšanje napetosti na vzhodu Ukrajine ponujajo današnji štiristranski pogovori v Ženevi, ki se jih polega ukrajinskega in ruskega zunanjega ministra Andrija Dešicje in Sergeja Lavrova udeležujeta še visoka predstavnika Združenih držav Amerike in EU, John Kerry in Catherine Ashton.
Gre za prvo srečanje vseh glavnih akterjev v ukrajinski krizi po padcu nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, a zaradi razlik v stališčih ene in druge strani poznavalci ne pričakujejo večjega preboja. Že pred začetkom srečanja so bila namreč očitna razhajanja v stališčih med pogajalskimi stranmi. Medtem ko Moskva odgovornost za stopnjevanje konflikta pripisuje Kijevu in svari, da je Ukrajina na robu državljanske vojne, Ukrajina in ZDA vztrajajo, da je za nastale razmere kriva Rusija, ki podpihuje separatiste. To so potrdili tudi člani Obamove administracije, ki so izrazili dvom, da bo srečanje prineslo rezultat, zaradi katerega bo Washington premislil o uvedbi dodatnih sankcij poti Moskvi. V uspeh pogovorov dvomi tudi ukrajinski začasni premier Arsenij Jacenjuk, ki ne zaupa ruski strani. »Rusija je osredotočena na samo eno stvar in to je nadaljnje stopnjevanje napetosti,« je prepričan.
Pogajanja v Ženevi so se sicer precej zavlekla, kar neidentificirani viri pripisujejo poskusom diplomatov, da bi sklenili deklaracijo o miroljubni rešitvi krize.
Glavne teme srečanja so sicer po navedbah ruske strani umiritev razmer, razorožitev nezakonitih enot in ustavna reforma ter volitve v Ukrajini. Rusija namreč podpira idejo o federalizaciji Ukrajine, ki bi regijam, kjer živi pretežno rusko govoreče prebivalstvo, prinesla več avtonomije. Ukrajina na drugi strani ideji nasprotje in se zavzema predvsem za umik ruskih sil s svojih meja ter oživitev rusko-ukrajinskih gospodarskih odnosov. Trojica EU-ZDA-Ukrajina bo od Rusije zahtevala tudi demobilizacijo proruskih sil na vzhodu Ukrajine, kljub dejstvu da uradna Moskva kakršno koli povezavo z njimi vztrajno zanika.
Putin: Na vzhodu Ukrajine ni ruskih sil
To je danes poudaril tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je med tradicionalnim televizijskim pogovorom z državljani prehodno ukrajinsko vlado obtožil, da državo vodi v prepad. Dodal je, da je dialog edina pot za rešitev vse bolj zaostrene krize. »Nujno je razmišljati, kako iziti iz nastalih razmer in ljudem ponuditi pristni dialog,« je dejal. Putin je tudi obsodil nasilje, ki ga novo vodstvo v Kijevu po njegovih besedah izvaja nad lastnim narodom. »Samo skozi dialog, skozi demokratične postopke in ne z uporabo oboroženih sil, tankov in letal je mogoče vzpostaviti red v državi,« je dejal. Obtožbe, da so na vzhodu Ukrajine prisotni tudi pripadniki ruskih sil, je označil za popoln nesmisel. »Na vzhodu Ukrajine ni ruskih enot. Nobenih pripadnikov specialnih sil, nobenih inštruktorjev. Gre za lokalno prebivalstvo. Našim zahodnim partnerjem sem pojasnil, da [aktivisti] ne odhajajo nikamor. So gospodarji svoje zemlje in treba jih je upoštevati«.
Je pa Putin priznal − kar je doslej zanikal −, da so ruske enote delovale na Krimu med in pred izvedbo referenduma o neodvisnosti. »Naš cilj je bil zagotoviti razmere za svobodne volitve,« je dejal Putin. Kot je pojasnil, so za lokalnimi obrambnimi silami stali ruski vojaki, ki so delovali odločno in profesionalno, a korektno. »Morali smo zaščititi ljudi pred morebitno uporabo sile,« je še dejal.
Uradna Moskva namreč trdi, da nove oblasti v Kijevu kršijo pravice rusko govorečega prebivalstva Ukrajine in (tudi zato) ne priznava prehodne ukrajinske vlade. Če se ne bo spremenila predvolilna kampanja pa Moskva ne namerava priznati niti izida ukrajinskih predsedniških volitev, predvidenih za 25. maj. »Predsedniška tekma poteka na povsem nedopusten način. Če se bo nadaljevalo v tej smeri, potem seveda ne moremo priznati legitimnosti tega, kar se dogaja in kar se bo zgodilo po 25. maju,« je dejal Putin. Na njegove besede se je pozneje odzval ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk, ki ga je obtožil, da poskuša spodkopati bližajoče se volitve. »Rusija igra le eno igro: nadaljevanje zaostrovanja in provokacij, saj je naloga, ki jo je Putina danes javno najavil, uničiti predsedniške volitve 25. maja.«
Putin je danes omenil tudi možnost vojaškega posredovanja v Ukrajini. »Resnično upam, da mi tega ne bo treba storiti in da bomo vsa pereča vprašanja rešili s političnimi in diplomatskimi sredstvi,« je dejal. Srečanje v Ženevi je po njegovem prav zato zelo pomemben korak naprej. »Začetek današnjih pogovorov je zelo pomemben, pomembno je, da poskušamo skupaj najti izhod iz nastalih razmer. Prepričan se, da bomo z Ukrajino našli skupni jezik. Eden brez drugega ne moremo.«
Brez Rusije po njegovem ne more niti Evropska unija. »Evropskim državam prodajamo zemeljski plin. Med 30 in 35 odstotki predstavljajo zaloge plina iz Rusija. Če lahko prenehajo kupovati ruski plin? Mislim, da je to nemogoče,« je dejal. EU je pozneje pristala na pogovore z Rusijo o dobavi plina Evropi preko Ukrajine, pri tem pa Moskvo opozorila, da je ogrožena njena zanesljivost kot energetskega vira.
Grožnje z novimi sankcijami
Ruski predsednik se je med današnji pogovorom z državljani dotaknil tudi sankcij zoper peščico vplivnih politikov in poslovnežev, ki sta jih kot odgovor na krizo v Ukrajini sprejeli ZDA in EU. Dejal je, da se Rusija od preostalega sveta ne namerava ograditi z železno zaveso. »Pogosto se soočamo s pomanjkanjem razumevanja našega stališča, občasno se našega stališča sploh noče razumeti /.../ a se na splošno gledano ne nameravamo izolirati,« je dejal.
Washington in Bruselj sta proti Rusiji že sprejela sankcije, katerih tarča so vplivni politiki in poslovneži, če se bodo današnji pogovori končali brez rezultatov pa napovedujeta nov sveženj sankcij. Washington je že namignil, da bodo tarča tokrat ključni ruski gospodarski sektorji − rudarski, energetski in finančni; pripravlja pa menda tudi sveženj vojaške pomoči v obliki zdravil in uniform. Poleg tega ZDA Ukrajini prihodnji teden na obisk pošiljajo podpredsednika Josepha Bidna.
Evropski poslanci pa so se zaradi nadaljevanja nasilja in poskusov destabilizacije na vzhodu Ukrajine v resoluciji za zaostritev evropskih sankcij proti ruskim posameznikom in zamrznitev ruskega premoženja v EU. Pozvali so tudi k ukrepom proti ruskim energetskim podjetjem in njihovim hčerinskim družbam.
