Na vzhodu ZDA brez elektrike še vedno 1,3 milijona ljudi

Washington − Ameriška elektro podjetja so včeraj nadaljevala z odpravljanjem posledic petkovih hudih neurij na vzhodu države, vendar pa je vse od države Illinois na zahodu do Virginije na vzhodu brez elektrike še vedno 1,3 milijona odjemalcev. Kot smo na Delu že poročali, bodo morali nekateri na elktrično energijo počakati do konca tedna.

Kot pojasnjuje Slovenska tiskovna agencija, težavo pri vnovičnem vzpostavljanju električne energije predstavlja predvsem dejstvo, da so električne napeljave v ZDA večinoma, če ne povsem, nad zemljo. Močan veter ob neurjih tako podira drevesa in električne drogove, popravilo škode pa traja.

Rešitev bi bila premik napeljav pod zemljo, vendar pa je to menda predrago. Če bi električne žice zakopali pod zemljo samo v prestolnici Washington, bi to stalo 5,8 milijarde dolarjev in povečalo račun za električno energijo za 107 dolarjev na stranko na mesec.

Raziskovalni inštitut za električno energijo, ki so ga ustanovila elektro podjetja, je izračunal, da bi zakopavanje žic pod zemljo stalo v povprečju od pet do 15 milijard dolarjev za miljo (1,6 kilometra).

Neurja vzela 25 življenj

Petkove nevihte so skupaj z vročinskim valom na vzhodu ZDA zahtevale že 25 življenj, dodaja STA. Poleg tega zaradi izpadov elektrike ne delujejo klimatske naprave, pot na delo pa otežujejo nedelujoči semaforji.

Danes v ZDA sicer slavijo dan neodvisnosti, zaradi česar težav pri poti na delo ni, vendar pa so številne proslave odpovedali zaradi škode po nevihtah in hude vročine, ki je na vzhodu države živo strbro pritisnila proti 40 stopinjam Celzija.

Velika ognjemeta v Washingtonu in New Yorku sicer nista ogrožena, ognjemeti pa bodo prepovedani na številnih območjih ameriškega zahoda, kjer je prav tako izredno vroče, a hkrati tudi sušno. Na zahodu ZDA tako divja 45 velikih požarov v naravi, nove pa lahko zanetijo tudi streli iz orožja, zato so v zveznih državah Idaho in Utah celo začasno omejili pravico do strelskih vaj.

S požari v naravi se od danes bori tudi pet gasilskih tankerjev zračnih sil, ki so jih prizemljili v nedeljo po nesreči tankerja C-130 nacionalne garde Severne Karoline pri gašenju požara v Južni Dakoti. Umrli so štirje člani posadke, dva pa sta bila ranjena. Vzroke nesreče še preiskujejo.

Proti požarom se sedaj znova bori 19 zračnih tankerjev, pri čemer jih bo pet pomagalo zatreti požare okoli Colorado Springsa in drugod po zvezni državi Kolorado, kjer so trije veliki požari doslej uničili 600 poslopij in zahtevali šest življenj.