Načrt B še vedno ostaja na mizi

Bruselj – V diplomaciji glavnih držav članic EU ne prikrivajo zavedanja, da sporazum iz Ženeve lahko hitro postane le še en kos popisanega papirja in da bi načrte v njem lahko prehitel razvoj dogodkov na terenu.

Kljub temu vsaj nekoliko presenetljiv razplet ženevskih pogajanj velja za upanje za začetek procesa, ki bi pripeljal do začetka umirjanje razmer. Navsezadnje, zunanja ministra Ukrajine in Rusije Andrij Deščicja in Sergej Lavrov sta skupaj z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem in visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton le sedla za zeleno mizo. Predvidena sta tako večja vloga OVSE in ustavni proces kot tudi razorožitev nezakonitih enot in končanje zasedbe stavb.

Glede na prejšnje zahteve Zahoda je v sporazumu še polno lukenj, četudi je čedalje bolj izolirana in gospodarsko opešana Rusija postala bolj voljna. Krima se, denimo, sploh ne omenja. »Nismo se ukvarjali s Krimom. Prišli smo, da preprečimo popolno implozijo,« je v Ženevi pojasnjeval Kerry. Tudi glede energetskih vprašanj in drastičnega zvišanja ruskih cen plina za Ukrajino ruskega popuščanja ni bilo. Enako velja za navzočnost ruskih oboroženih sil ob ukrajinski meji. Poleg tega ni jasno, kdo je odgovoren za izpeljava načrtov.

Diplomatska komunikacija

Separatisti na ukrajinskem vzhodu danes še niso odložili orožja in začeli odstranjevati blokad. Zahod na čelu z Natom je prepričan, da ima Moskva že tako velik vpliv na njihovo ravnanje. To v Kremlju zavračajo in podobno kot med krimsko krizo zatrjujejo, da skrivnostni vojaki, ki delujejo v ukrajinskih mestih, ne prihajajo iz Rusije. Za grenak priokus ženevskih pogajanj je že pred njihovim začetkom poskrbel predsednik Vladimir Putin, ki je govoril pravici do intervencije v Ukrajini in o vzhodnoukrajinskih mestih kot o novi Rusiji.

Po koncu pogajanj v Ženevi je med glavnimi mesti vodilnih držav potekala intenzivna diplomatska komunikacija o prihodnjih ukrepih, če Rusija ne bo držala besede. Na mizi je še vedno načrt B. Tako sta se ameriški predsednik Barack Obama in britanski premier David Cameron po navedbah Downing Streeta 10 sicer strinjala, da je bil narejen korak naprej, a po drugi strani naj bi tako ZDA kot tudi EU nadaljevali s pripravami na sprejetje morebitnih dodatnih sankcij, če sporazum ne bo uresničen.

Iz evropskih glavnih mestih prihajajo sporočila, češ, ni si težko predstavljati, kaj bo sledilo, če sporazum spodleti. V Bruslju se je pred Ženevo že ugibalo, da bi se voditelji 28 članic utegnili že prihodnji teden zbrati na na vrhu EU in odločati o strožjih gospodarskih sankcij, če bi se položaj zaostroval. Glede na prva pozitivna znamenja bo Unija še počakala na nadaljnji razvoj dogodkov. Tudi glede širitve seznama oseb, ki so tarča sankcij – odločitev so zunanji ministri EU sprejeli v ponedeljek v Luxembourgu – še niso bili sprejeti konkretni koraki.