Nadaljevanje Perkovićeve sage

Kdaj bo zgodbe o izročitvi ali neizročitvi nekdanjega agenta tajne službe končana, si ne upa napovedati nihče.

Objavljeno
17. januar 2014 20.58
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb – Kdaj bo zgodbe o izročitvi ali neizročitvi nekdanjega agenta jugoslovanske in pozneje hrvaške tajne službe Josipa Perkovića Nemčiji končana si na Hrvaškem ne upa nihče napovedati. Nov kamenček v zgodbi, svojevrstni sagi z agentom Perkovićem v glavni vlogi, je zdaj dodalo še vrhovno sodišče.

To je razodbo danes sicer sprejelo, a bo odločitev znana šele v začetku prihodnjega tedna, ko bo, kot je povedal tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča Dražen Tripalo, ta vročena odvetniku Josipa Perkovića in državnemu tožilstvu, ki sta se na razsodbo zunajobravnavnega sveta zagrebškega sodišča tudi pritožila.

Zunajobravnavni svet je pred dnevi namreč odločil, da mora Hrvaška nekdanjega agenta jugoslovanske in hrvaške tajne službe Josipa Perkovića, ki je bil znan tudi kot Tomo Novaković, izročiti Nemčiji. Potem je Perkovićev odvetnik Anto Nobilo, vložil pritožbo na to odločitev. Presenetljivo in precej nepričakovano se je na razsodbo pritožilo še tožilstvo, češ da je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo, da v Perkovićevem primeru ni prišlo do zastaranja. Oglasil pa se je tudi prvi mož hrvaškega tožilstva Mladen Bajić, ki je izjavil, da je odločitev »zunajobravnavnega sveta, ki mu je predsedoval Ivan Turudić, tako ali tako nezakonita, saj je napačno presodilo dejstva«.

Lažno pričanje Vinka Sindičića

Vmes se je zgodil še en zaplet. Nekdanji pripadnik jugoslovanske varnostne službe (Udbe) Vinko Sindičić je namreč odvetniku Josipa Perkovića in Zdravka Mustača, ki ga prav tako kot Perkovića na podlagi evropskega pripornega naloga zaradi sodelovanja pri umoru Đurekovića na Bavarskem leta 1983 tudi zahteva Nemčija, zatrdil, da je proti njima na sojenju za umor Stjepana Đurekovića leta 2008 v Münchnu lažno pričal.

Sindičić je v svoji izjavi, ki je bila, kot je javnost obvestil odvetnik Nobilo, overjena pri notarju v Italiji 31. decembra lani, zatrdil, da je na sojenju za umor hrvaškega izseljenca Đurekovića lažno bremenil Perkovića in Mustača ter Krunoslava Pratesa, ki je bil takrat sicer obsojen na dosmrtni zapor. Sindičić je po besedah Nobila v izjavi zatrdil, da je to storil pod pritiskom nemške obveščevalne službe.

Nemudoma se je, razumljivo, odzvalo nemško državno tožilstvo, generalni tožilec Marcus Köhler pa je za hrvaške medije dejal, da ostro zavračajo trditve, ki jih je izrekel Sindičić in dodal, da »nemško državno tožilstvo ni nikogar sililo v dajanje takih izjav«.

Zanimivo je tudi dejstvo, da je zunajobravnavni svet sodišča v Veliki Gorici zavrnil izročitev Zdravka Mustaća nemškim pravosodnim organom, v primerjavi z svetom v Zagrebu, ki je pod vodstvom sodnika Ivana Turudića bil za izročitev Perkovića Nemčiji. To je močno začudilo hrvaško javnost. Na to odločitev pa se je čez dan ali dva pritožila družina ubitega hrvaškega emigranta Stjepana Đurekovića.