Napad na dragulj Rusije

Moskva – Prebivalci voroneške, volgograjske in saratovske oblasti so na nogah. Vsak konec tedna na množičnih protestnih shodih izražajo nasprotovanje proti načrtom Uralskega gorsko-metalurškega podjetja (UGMK), ki želi v bližini narodnega parka in naselij zgraditi rudnik niklja in bakra. Po mnenju ekologov niso ogrožene samo živali in rastline, ampak tudi ljudje.

Rude barvnih kovin so v osrednjem Černozjomu odkrili že v 60. letih prejšnjega stoletja, vendar so do dandanes ostale nedotaknjene, saj so jih v Sovjetski zvezi obravnavali kot strateške rezerve. V sodobni Rusiji si od tretjih največjih zalog niklja obetajo velik dobiček, zato ignorirajo opozorila ekologov, da nikjer na svetu rudnikov barvnih kovin ne gradijo na gosto naseljenih območjih z najbolj rodovitno prstjo. »To je dragulj Rusije, zato tukaj ne bi smeli graditi ničesar. Sem donski kozak. Gre za mojo rodno zemljo in vest mi preprosto ne dovoli, da bi bil ravnodušen. To območje je vedno veljalo za zemljo kozakov, zato smo prav mi glavni nasprotniki,« nam je Vladimir Orlov zaupal v tradicionalni kozaški restavraciji v Moskvi. Na nas se je obrnil, ker z izjemo lokalnih medijev v Rusiji o njihovem boju ne poroča nihče.

Vodstvo podjetja jim zagotavlja, da bo pridobivanje ekološko brezhibno. »Imamo Norilsk, ki je dober primer tega, kaj se zgodi z mesti, kjer pridobivajo nikelj. Tam se zaradi onesnaženja ne da živeti,« nam je opisal zgovorne fotografije Norilska, ki ga je revija Time uvrstila na seznam 11 najbolj onesnaženih mest na svetu. Prepričati se ni dal niti raziskovalec Hopjorskega državnega narodnega parka Vladimir Davidenko, ki poudarja, da pri rudniškem izkopavanju niklja neizbežno odteka kisla voda, ki je onesnažena s težkimi kovinami. »V našem parku raste več kot sto vrst visokih rastlin, imamo 45 vrst sesalcev, tudi ogroženo pižmovko, 48 vrst rib in 236 vrst ptic. Če bodo odpadne podzemne vode dosegle narodni park, od njega ne bo ostalo nič,« opozarja namestnik direktorja parka Nikolaj Karpov. Zdravnica in poslanka volgograjske mestne dume Natalija Latiševska dodaja, da nikelj povzroča raka in kožne bolezni.

Ogrožena je tudi reka Hopjor, ki jo je Unesco označil za najbolj čisto reko v Evropi. »Zelo velika je verjetnost, da bodo škodljive snovi končale v rekah Hopjor in Don. To pomeni, da je ogrožen ves Donski bazen, prav tako Azovsko morje,« svari predsednik javnega odbora proti izkopavanju niklja Vladimir Borisenko. Po njegovih navedbah kemični odpadki ne ogrožajo samo bližnjih mest, kot sta Voronež in Urjupinsk, ampak tudi ukrajinsko mesto Krivorog ter celo rusko prestolnico. »Oblaki bodo absorbirali žveplovo kislino, ki jo bodo hranili v posebnih bazenih. Od Voroneža do Ljubljane je okoli 2300 kilometrov zračne črte, kar pomeni, da bi lahko strupeni oblaki vašo prestolnico dosegli v manj kot treh dneh. Samo spomnite se Černobila, ko je radioaktivno sevanje Evropo doseglo v pičlih nekaj urah,« je bil apokaliptičen Orlov.

Postavitvi rudnika nasprotujejo tako lokalni prebivalci kot lokalne oblasti, na njihovo stran pa so stopili tudi cerkveni dostojanstveniki, kozaki in veteranske organizacije. V en glas vztrajajo, da bi morali skladno z ustavo Ruske federacije o tem odločati na referendumu. Odgovorili so jim, da gre za strateške zaloge, o katerih odloča izključno in samo vlada. Pravico bodo iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.