Rim - Vihar, ki ga hkrati dvigajo na ohromljeni levici in na še vedno trdni desnici, je silovit, vendar to še ne pomeni, da je res pred vrati prevrat ali morda razpis predčasnih volitev. Samo če bo ustavno sodišče odločilo, da zakon o nedotakljivosti najvišjih državnih predstavnikov ni skladen z ustavo, se lahko zamaje struktura sedanje oblasti. Celo v tem primeru pa bi se Berlusconi stežka ločil od oblasti.
Seksualni škandali, ki jih je državna televizija razplamtela konec prejšnjega tedna, ko je pripeljala pred kamere eno izmed prostitutk, ki so hodile na zabave v Vitezove zasebne rezidence, so postali nepomembni, tako rekoč obrobne zgodbice za poletne dni, ko je sodišče odločilo, da mora družba Fininvest, katere lastnik je Silvio Berlusconi, plačati velikansko odškodnino za prevare, ki jih je podjetnik-politik zagrešil še pred dejavnim vstopom v politiko.
Sporni nakup založbe Mondadori
Ob nakupu največje založniške hiše Mondadori (v njen okvir med drugim sodi tudi revija Panorama) je Berlusconi pred poldrugim desetletjem ogoljufal družbo Cir, katere lastnik je Carlo De Benedetti, med drugim tudi lastnik časnika Repubblica in revije Espresso.
Berlusconi se je v kazenskem postopku pred leti s pomočjo mojstrskih odvetnikov rešil afere Mondadori tako, da je zadeva zastarala. V civilnem postopku se je obrnilo drugače. Sodišče je odločilo, da je družbi Cir Berlusconijeva firma Fininvest s prevarami pri nakupu Mondadorija povzročila tolikšno poslovno in moralno škodo, da je zdaj Fininvest dolžan plačati 750 milijonov evrov odškodnine. Sodna razlaga pove, da je pri prevari sodeloval tudi Berlusconi osebno, predvsem pa je bil o vsem dobro obveščen, navsezadnje je bil in je še lastnik Fininvesta.
Berlusconijev odvetnik Cesare Previti, poznejši minister in senator, je v začetku devetdesetih podkupil sodnika, da je razsodil v korist Fininvesta. Previti je bil zaradi tega spoznan za krivega in obsojen na zaporno kazen, konec je bilo njegove pravniške in politične kariere, Berlusconi se je izmazal z zastaranjem in z zakonom o lastni nedotakljivosti.
Premiera je kazen razbesnela
Premier je ob novici o astronomsko visoki kazni skočil pokonci, še enkrat posegel po starem besednjaku, v katerem prevladujejo zarote, državni udari in podobne grozote njegovih nasprotnikov. Napovedal je pritožbo, tedaj pa ga je - samo dva dni po razsodbi o milijonski kazni - dosegla novica, da ustavno sodišče tehta zakon, s katerim je dal predsednik vlade še enkrat (podobno je storil, ko je bil prejšnjikrat na oblasti) zaščititi sebe in svojo funkcijo, ob sebi pa še predsednika republike, predsednika obeh parlamentarnih domov in predsednika ustavnega sodišča.
Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je »zakon o zaščiti Berlusconija«, kakor mu cinično pravijo nasprotniki in analitiki, v nasprotju z ustavo, bi utegnil Vitez postati ranljiv, sodišča bi lahko spet sprožila postopke, ki so se ustavili zaradi njegove začasne nedotakljivosti.
Pričakovanja opozicije so velika, komentatorji prelivajo neskončne količine črnila, tisti najbolj umirjeni pa svarijo, da utegne prav zaradi strahu pred splošnim kaosom vse skupaj zvodeneti, še preden bo napetost dosegla vrelišče.
Berlusconijevi sodelavci iz vladajočega Ljudstva svobode napovedujejo, da bodo »z ljudstvom« napolnili ulice in trge vseh mest, če se bo kdo poskušal dotakniti njihovega voditelja. Ustavnim sodnikom grozijo, da ne bodo priznali njihovih razsodb, saj se predsednik vlade med vladanjem ne more ukvarjati s sodniki, saj vendar vlada in je odgovoren za vso državo in blaginjo vseh državljanov. Tudi Berlusconi sam oznanja, da bo vladal naprej, pa naj se zgodi, kar hoče. Odgovoren je ljudstvu, ne sodnikom.
Iz sredine tiskane izdaje Dela