Napetosti v Gibraltarju: kako daleč bo šel Madrid?

Britanija je zaskrbljena zaradi možnosti ekonomske blokade ozemlja, ki je postalo žrtev španskih notranjepolitičnih trenj.

Objavljeno
07. avgust 2013 20.50
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika
Gibraltal − Zaostrovanje spora med Španijo in Gibraltarjem vse bolj spominja na pretvezo za preusmerjanje pozornosti z notranjepolitičnih, gospodarskih in regionalnih vprašanj, ki bi jih v Madridu za vsaj nekaj časa najraje pozabili.

Desnosredinska vlada premiera Mariana Rajoya bo, kot kaže, storila vse, da bodo najnovejša nesoglasja z Gibraltarjem v ospredju pozornosti domače in tuje javnosti. Retorika, ki jo uporablja, čedalje bolj spominja na tisto iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je odločitev neke druge španske oblasti privedla do trinajst let dolge blokade rta na najjužnejšem delu Pirenejskega polotoka, kjer Britanci neprekinjeno vladajo že tri stoletja. Najnovejša kriza je posledica nesoglasij glede španskega ribolova v gibraltarskih vodah in gradnje umetnega grebena, s katerim bo ta postal tako rekoč nemogoč.

Besedna vojna

Madrid je v zadnjih dneh še naprej zagovarjal odločitev o okrepitvi mejnega nadzora, ki je prebivalce polotoka in okoliških mest spremenil v največje žrtve besedne vojne z vlado britanskega čezmorskega ozemlja. Dolge, večurne čakalne vrste za prehod meje so v času visokih temperatur povzročile kilometrske prometne zastoje, kakršnih ne pomni nihče. Ljudje so medtem z zaskrbljenostjo čakali na morebitne nove škodljive ukrepe.

Španski zunanji minister José García-Margallo je v intervjuju za časnik ABC prebivalcem sedem kvadratnih kilometrov velikega polotoka pred dnevi cinično sporočil, da je »zabava končana«, in potrdil, da vlada razmišlja o uvedbi posebne takse, ki bi jo turisti in dnevni migranti morali plačati ob vsakokratnem prestopu meje. Taksa, s katero bi Španija »pokrila izgubo ribolovnih površin«, bi po prvotnih ocenah lahko znašala 50 evrov. Plačati bi jo morali tako prebivalci Gibraltarja kot tudi turisti in več tisoč Špancev, ki se vsak dan vozijo na delo na eno najrazvitejših območij na jugu Pirenejskega polotoka.

Gibraltarska vlada je načrt ostro obsodila, rekoč, da bi takšno pravilo kršilo evropsko zakonodajo. Evropska komisija, ki se je prvič odzvala na spor, je v uradni izjavi zapisala, da je Španija zavezana preverjati potnike in blago, a da »mora pri tem upoštevati evropsko zakonodajo«. Komisija, ki je od Gibraltarja in Španije na začetku letošnjega leta dobila zagotovila, da bo preverjanje na obeh straneh meje potekalo »proporcionalno«, je Madridu že predlagala sestanek, na katerem bi naslovili probleme carinskega preverjanja in očitke o predolgih čakalnih dobah.

Popuščanje živcev

»Čim prej hočem rešitev. To ni več smešno,« je med vračanjem domov v Gibraltar potarnal Ron Keenan, ki dela na španski strani meje. »Huje je kot kdaj koli prej. Prejšnji teden se je v vrsti čakalo od šest do sedem ur.«

Britanska vlada je v odzivu na izjave predstavnikov španskih oblasti izrazila zaskrbljenost zaradi dogajanja, a je v želji po umirjanju napetosti napovedala, da se bo uradno odzivala zgolj na dejanja, in ne na retoriko. Gibraltarski premier Fabian Picardo je bil po pričakovanjih precej ostrejši in bolj odločen, potem ko je v pogovoru za britanske medije prvega španskega diplomata postavil ob bok nekdanjemu diktatorju Franciscu Francu. »Ni mi žal, da sem ju primerjal. Vse, kar Margallo grozi, da bo storil, je isto, kar je Franco počel pred pol stoletja.«

Španski zunanji minister je med morebitnimi kazenskimi ukrepi poleg uvedbe posebne takse za prehod meje omenil še zaprtje španskega zračnega prostora za gibraltarska letala in spremembo zakonodaje, po kateri bi bile spletne igralniške družbe, s sedežem v Gibraltarju, po novem predmet nadzora španskih davčnih organov. Madrid po poročanju britanskih medijev razmišlja tudi o uvedbi preiskave proti več tisoč Gibraltarcem, ki imajo v lasti nepremičnine na španskem ozemlju.

Picardo je v pogovoru za Guardian izrazil prepričanje, da je zaostrovanje položaja izraz španskih notranjepolitičnih razmer in težav vlade, ki se spopada s posledicami afere Bárcenas. »Gibraltar je vedno predstavljal priročno pretvezo za španske vlade ali stranke, ki so potrebovale odvrnitev pozornosti [od svojih težav].« Korupcijski škandal, v katerem se je nekdanji blagajnik vladajoče Ljudske stranke (PP) znašel pod drobnogledom preiskovalcev zaradi domnevno nezakonitih izplačil politikom, med katerimi je bil tudi premier Rajoy, bi lahko bil več kot zadosten motiv za ustvarjanje diplomatskega viharja.

V Londonu in Gibraltarju kljub temu ostajajo previdni. Britanski ministrski predsednik David Cameron je izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti ekonomske blokade ozemlja, medtem ko je zunanji minister William Hague v telefonskem pogovoru Picardu zagotovil, da bo Britanija še naprej stala ob boku nekaj več kot 30.000 prebivalcem slikovitega rta. Nekaj upanja v umiritev spora pa je včeraj ponudil španski premier, ki je v telefonskem pogovoru s Cameronom, kakor so sporočili iz urada slednjega, napovedal »ublažitev ukrepov« na meji z Gibraltarjem.