Boris Čibej, New York
New York - Ko je v sredo na poti na srečanje obrambnih ministrov Nata v Bruslju predstavnikom sedme sile razlagal, kakšni so ameriški načrti v Afganistanu, si šef Pentagona Leon Panetta ni mislil, da bo dvignil toliko prahu. Njegove izjave, da bodo ameriški vojaki že naslednje leto, leto pred dogovorjenim umikom iz te srednjeazijske države, zaustavili bojne operacije pod Hindokušem in le še urili, svetovali in pomagali afganistanskim oboroženim silam, so liberalci pozdravili, konservativci napadli, Bela hiša pa jim je poskušala zmanjšati težo.
Nič ni pomagalo, da je besede ameriškega obrambnega ministra podprl tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ki je še pred začetkom zasedanja obrambnih ministrov napovedal, da namerava zahodnoevropsko zavezništvo prenesti odgovornost za varnost v državi na afganistanske varnostne sile že do sredine leta 2013. V Beli hiši je tiskovni predstavnik Jay Carney novinarjem zatrjeval, da Panetta ni nehote razkril nove politike ameriške administracije, ampak zgolj izrazil želje, da bi do prehoda prišlo prej. »Predsednik Barack Obama noče, da bi ameriški vojaki ostali v Afganistanu zgolj zato, da bi jih tam imeli. Ostati bi morali le toliko časa, da izpolnijo naloge, potem pa jih bo pripeljal domov,« je povedal Carney. Direktor Cie David Petraeus je moral izjave svojega predhodnika Panette braniti na zaslišanju pred kongresom. Po njegovih besedah so te v javnosti »pretirano analizirali«, čeprav so povsem v skladu s sprejeto ameriško politiko in lizbonskim dogovorom Nata, da se zavezniška vojska umakne do konca leta 2014. »Če se hočemo do takrat res povsem povleči, potem je očitno, da je treba to na vseh različnih lokacijah začeti že enkrat leta 2013, če hočemo izpolniti vse preostale naloge,« je povedal Petraeus.
»Klicanje katastrofe v Afganistanu,« sta svoj komentar na spletišču revije Weekly Standard naslovila sodelavca konservativnega mnenjskega središča Ameriški podjetniški inštitut Kimberly in Frederick Kagan. »Upajmo, da so bile izjave Panette zgolj neumestne opazke, ne pa razkritje nove strategije. Če gre namreč za novo strategijo, je ta slaba,« sta zapisala zakonca Kagan. Po njunem mnenju se sicer lahko zgodi, da se bodo do sredine naslednjega leta v Afganistanu Natove enote že lahko nehale spopadati z uporniki in začele zgolj pomagati Afganistancem, da sami varujejo svojo lastno državo, toda ta datum razglašati javno »ni le neumno, temveč tudi neodgovorno«. Podobno meni tudi trenutno vodilni tekmec za republikanskega predsedniškega kandidata Mitt Romney, ki je Panettove izjave razglasil za »zgrešene« in »naivne«. »Obrambni minister je dejal, da bomo na določen dan, sredi leta 2013, iz Afganistana povlekli vse bojne enote. To je razglasil. Tako da so ga lahko slišali talibi, Pakistanci in afganistanski voditelji. Zakaj neki greš do ljudi, s katerimi se bojuješ, in jim poveš datum, kdaj boš umaknil vojake? To nima čisto nobenega smisla,« je izjavil nekdanji guverner Massachusetsa. Po njegovih besedah je naivnost šefa Pentagona ogrozila poslanstvo ZDA in njeno zavezanost svobodi. »Nima prav. Potrebujemo novo vodstvo v Washingtonu,« je dodal Romney.
Medtem ko so republikanci in konservativni mnenjski voditelji obsojali »novo« Obamovo afganistansko strategijo, pa je po mnenju komentatorja časnika Washington Post Davida Ignatiusa obrambni minister s temi izjavami zgolj nabiral politične točke. »Tako kot vse vojne se je tudi ta začela in se bo končala s politiko. Panetta se zaveda, da so ameriška javnost in evropski zavezniki utrujeni od desetletja afganistanskega konflikta,« je zapisal Ignatius. Zato se je po njegovih besedah Obamova administracija odločila, da je napočil čas, ko lahko »razglasi zmago v Afganistanu«. In kako bo ta »zmaga« izgledala? »Po vsej verjetnosti bomo Afganistancem prepustili problem, da ne bodo mogli doseči nič drugega kot pat pozicijo. Ti utegnejo imeti težave celo s tem, da to pozicijo ohranjajo,« je napovedal Stephen Biddle z newyorškega Sveta za tuje odnose.
Šef Pentagona je pospešek pri umikanju ameriških vojakov utemeljil z uspehi v boju proti afganistanskim upornikom, a ameriške obveščevalne službe so pred kratkim ugotovile, da so s povečanjem števila vojakov Američani dosegli zgolj pat pozicijo. Časnik New York Times pa je pred dnevi objavil zgodbo o tem, kako zajeti talibi svojim ameriškim zasliševalcem prepričano razlagajo, da jih od zmage ločuje le še korak. »Toda za Washington se vojna približuje koncu,« je v komentarju za novičarsko spletišče Daily Beast ugotovil Leslie Gelb s Sveta za tuje odnose. Po njegovem mnenju so ZDA v Afganistanu dosegle vse ključne cilje: Osama bin Laden je mrtev, tudi Al Kaida je skorajda mrtva, zato ni nobenega razloga za nova velika žrtvovanja. »Zdaj je čas, da se odzovemo na to realnost in pripeljemo naše junake domov,« je še zapisal Gelb. A po njegovem prepričanju vseh podrobnosti o tem tveganem političnem koraku javnost ne bo izvedela do novembrskih predsedniških volitev.