Nasledniki partizanov polagajo vence četnikom
V Srbiji za razliko od nekaterih drugih narodov svoje kvislinge in zločince radi slavijo kot heroje.
Odpri galerijo
Podporniki četniškega gibanja slavijo rehabilitacijo generala Dragoljuba Mihailovića Draže. FOTO: Marko Djurica/Reuters
V srbski javnosti je prisotnost pripadnikov Vojske Srbije na slovesnosti v spomin na Dragoljuba Mihailovića na Ravni gori naletela na nasprotujoče odzive. Prvi se veselijo vračanja h koreninam, drugi pa se zgražajo, ker "nasledniki partizanov" polagajo vence svojim sovražnikom.
Nasledniki Narodno osvobodilne vojske (NOV) so s polaganjem venca na spomenik Dragoljuba Mihailovića počastili generala Dražo z blagoslovom načelnika Vojske Srbije Ljubiše Dikovića, medtem ko se je obrambni minister Aleksandar Vulin poklonil borcem proti fašizmu. Čeprav je istočasna počastitev borcev proti fašistom in njihovim sovražnikom naletela na buren odziv v javnosti, oblast modro molči.
Nemci ne iščejo groba svojega avstrijskega desetnika Adolfa Hitlerja, še manj pa razmišljajo o tem, da bi ga rehabilitirali. Norvežani ne slavijo svojega nekdanjega premiera Vidkuna Quislinga, ki je postal sinonim za pomagače in sodelavce okupatorja. Drugače je pri Srbih, ki svoje zločince radi slavijo kot heroje. V tej luči ne preseneča, da se je slovesnosti na Ravni gori udeležilo okoli dvesto pripadnikov vojaškega vrha, ki so jih na prizorišče pripeljali skrivaj z avtobusi.
Resnici na ljubo je tudi med pripadniki Zveze združenj borcev NOB (SUBNOR), ki so se poklonili borcem proti fašizmu, vse manj borcev, večina pa bi brez zadržkov zapela četniško uspešnico "Od Topole, od Topole pa do Ravne Gore sve su straže, sve su straže djenerala Draže..." Navsezadnje so številni oficirji po razpadu bivše SFRJ navalili v cerkve in se včlanili v stranke Vuka Draškovića in Vojislava Šešlja.
Vrh Vojske Srbije je pojasnil, da obisk četniškega legla ni bil načrtovan. V sporočilu za javnost so še zapisali, da vojska in ministri že več let skupaj s predstavniki ameriškega veleposlaništva v Srbiji polagajo venec na spomenik Mihailoviću in njegovim soborcem v naselju Pranjani pri Gornjem Milanovcu. Ker so četniki v naselju leta 1944 rešili petsto zavezniških pilotov, je bil Mihailović odlikovan z najvišjim ameriškim odlikovanjem za tujce, ki so ga ZDA izročile njegovi družini šele leta 2005.
General Draža naj bi si zaslužil rehabilitacijo tudi zato, ker so bili četniki na začetku vojne na strani osvoboditeljev. Nasprotniki njegove rehabilitacije se sklicujejo na Mihailovićev program, ki ga je leta 1941 poslal begunski vladi v Londonu. V njem navaja, da je treba preprečiti državljansko vojno med Srbi in sicer z etničnim čiščenjem. Draža se je zavzemal za določitev meja srbskega ozemlja, v katerem mora ostati samo srbsko prebivalstvo, in za naselitev svežih srbskih elementov v radikalno očiščenih mestih. S tem ciljem so bile ustanovljene črne trojke, ki so bile zadolžene za klanje neprimernih ljudi v jugoslovanski vojski.
Višje sodišče v Beogradu je rehabilitiralo poveljnika srbskih četnikov med drugo svetovno vojno leta 2015. V Srbiji nekateri poudarjajo pomen rehabilitacije za spravo naroda, Zveza združenj borcev NOB pa meni, da gre za drastično prikrajanje resnice in posipanje soli na svežo rano. Predsedujoči sodnemu svetu Aleksandar Trešnjev je pojasnil, da sodišče ni odločalo o tem, ali je bil Draža Mihailović vojni zločinec, temveč izključno o tem, ali je imel pravično sojenje. Po navedbah sodišča je bil Mihailović obsojen v nezakonitem procesu iz političnih in ideoloških razlogov ter ni imel možnosti pritožbe. Trešnjev je še poudaril, da je šlo za sojenje režimu kraljevine Jugoslavije.
Kakor koli že. po sedmih desetletjih so se Draži poklonili tudi njegovi sovražniki. Po zaslugi generala Dikovića, ki nosi na duši vojne zločine na Kosovu, ker je bilo na območju odgovornosti 37. brigade Vojske Jugoslavije, ki ji je poveljeval, ubitih okoli 1.400 civilistov, katerih posmrtne ostanke so odkrili v množičnih grobnicah v Srbiji.Diković in pripadniki njegove brigade niso nikoli odgovarjali za te vojne zločine.
V filmu sklada za humanitarno pravo Ljubiša Diković in 37. brigada na Kosovu so predstavljeni dokazi o prisotnosti in vlogi Vojske Jugoslavije v množičnih pobojih civilistov na območju Drenice. Dosjeja Diković ni hotela objaviti nobena srbska televizija, tako da si ga je mogoče pogledati le You Tube kanalu. Enaka usoda je doletela tudi Dosje "Rudnica" 2015, ki tako kot prvi izhaja iz avtentičnih vojaških dokumentov, vključno z ukazi in vojaškimi poročili, ki jih je podpisal Diković. V Rudnici so leta 2014 ekshumirali trupla 52 albanskih civilistov iz Kosova, dosje pa dokazuje, da so Diković in pripadniki njegove brigade 15 let sodelovali pri prikrivanju množične grobnico in storjenih zločinov nad albanskimi civilisti.
Nasledniki Narodno osvobodilne vojske (NOV) so s polaganjem venca na spomenik Dragoljuba Mihailovića počastili generala Dražo z blagoslovom načelnika Vojske Srbije Ljubiše Dikovića, medtem ko se je obrambni minister Aleksandar Vulin poklonil borcem proti fašizmu. Čeprav je istočasna počastitev borcev proti fašistom in njihovim sovražnikom naletela na buren odziv v javnosti, oblast modro molči.
Najvišje ameriško odlikovanje
Nemci ne iščejo groba svojega avstrijskega desetnika Adolfa Hitlerja, še manj pa razmišljajo o tem, da bi ga rehabilitirali. Norvežani ne slavijo svojega nekdanjega premiera Vidkuna Quislinga, ki je postal sinonim za pomagače in sodelavce okupatorja. Drugače je pri Srbih, ki svoje zločince radi slavijo kot heroje. V tej luči ne preseneča, da se je slovesnosti na Ravni gori udeležilo okoli dvesto pripadnikov vojaškega vrha, ki so jih na prizorišče pripeljali skrivaj z avtobusi.
Resnici na ljubo je tudi med pripadniki Zveze združenj borcev NOB (SUBNOR), ki so se poklonili borcem proti fašizmu, vse manj borcev, večina pa bi brez zadržkov zapela četniško uspešnico "Od Topole, od Topole pa do Ravne Gore sve su straže, sve su straže djenerala Draže..." Navsezadnje so številni oficirji po razpadu bivše SFRJ navalili v cerkve in se včlanili v stranke Vuka Draškovića in Vojislava Šešlja.
Vrh Vojske Srbije je pojasnil, da obisk četniškega legla ni bil načrtovan. V sporočilu za javnost so še zapisali, da vojska in ministri že več let skupaj s predstavniki ameriškega veleposlaništva v Srbiji polagajo venec na spomenik Mihailoviću in njegovim soborcem v naselju Pranjani pri Gornjem Milanovcu. Ker so četniki v naselju leta 1944 rešili petsto zavezniških pilotov, je bil Mihailović odlikovan z najvišjim ameriškim odlikovanjem za tujce, ki so ga ZDA izročile njegovi družini šele leta 2005.
Drastično prikrajanje resnice
General Draža naj bi si zaslužil rehabilitacijo tudi zato, ker so bili četniki na začetku vojne na strani osvoboditeljev. Nasprotniki njegove rehabilitacije se sklicujejo na Mihailovićev program, ki ga je leta 1941 poslal begunski vladi v Londonu. V njem navaja, da je treba preprečiti državljansko vojno med Srbi in sicer z etničnim čiščenjem. Draža se je zavzemal za določitev meja srbskega ozemlja, v katerem mora ostati samo srbsko prebivalstvo, in za naselitev svežih srbskih elementov v radikalno očiščenih mestih. S tem ciljem so bile ustanovljene črne trojke, ki so bile zadolžene za klanje neprimernih ljudi v jugoslovanski vojski.
Višje sodišče v Beogradu je rehabilitiralo poveljnika srbskih četnikov med drugo svetovno vojno leta 2015. V Srbiji nekateri poudarjajo pomen rehabilitacije za spravo naroda, Zveza združenj borcev NOB pa meni, da gre za drastično prikrajanje resnice in posipanje soli na svežo rano. Predsedujoči sodnemu svetu Aleksandar Trešnjev je pojasnil, da sodišče ni odločalo o tem, ali je bil Draža Mihailović vojni zločinec, temveč izključno o tem, ali je imel pravično sojenje. Po navedbah sodišča je bil Mihailović obsojen v nezakonitem procesu iz političnih in ideoloških razlogov ter ni imel možnosti pritožbe. Trešnjev je še poudaril, da je šlo za sojenje režimu kraljevine Jugoslavije.
Dosje Ljubiša Diković v bunkerju
Kakor koli že. po sedmih desetletjih so se Draži poklonili tudi njegovi sovražniki. Po zaslugi generala Dikovića, ki nosi na duši vojne zločine na Kosovu, ker je bilo na območju odgovornosti 37. brigade Vojske Jugoslavije, ki ji je poveljeval, ubitih okoli 1.400 civilistov, katerih posmrtne ostanke so odkrili v množičnih grobnicah v Srbiji.Diković in pripadniki njegove brigade niso nikoli odgovarjali za te vojne zločine.
V filmu sklada za humanitarno pravo Ljubiša Diković in 37. brigada na Kosovu so predstavljeni dokazi o prisotnosti in vlogi Vojske Jugoslavije v množičnih pobojih civilistov na območju Drenice. Dosjeja Diković ni hotela objaviti nobena srbska televizija, tako da si ga je mogoče pogledati le You Tube kanalu. Enaka usoda je doletela tudi Dosje "Rudnica" 2015, ki tako kot prvi izhaja iz avtentičnih vojaških dokumentov, vključno z ukazi in vojaškimi poročili, ki jih je podpisal Diković. V Rudnici so leta 2014 ekshumirali trupla 52 albanskih civilistov iz Kosova, dosje pa dokazuje, da so Diković in pripadniki njegove brigade 15 let sodelovali pri prikrivanju množične grobnico in storjenih zločinov nad albanskimi civilisti.
