Tiskane izdaje
Berlin - Kot finančni alkimisti (ocena nekdanjega glavnega ekonomista ECB Ottmarja Issinga) najprej nameravajo 440 milijard kapitala iz sklada EFSF spremeniti v bilijonsko protikrizno orožje. Niti devizne rezerve v centralnih bankah članic območja evra naj ne bi bile več tabu.
Šele nekaj dni po vrhu G20 v Cannesu je več nemških časopisov razkrilo, kakšna bitka se je bíla v ozadju. Ne le politiki na čelu s francoskim in ameriškim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in Barackom Obamo, marveč tudi ECB, so se začeli ukvarjati z načrti, po katerih bi države (centralne banke) del svojih deviznih rezerv dale na voljo posebnemu skladu, ki bi ga ustanovil EFSF. Rabile bi kot jamstvo za posojila, s katerimi bi nato financirali reševanje držav v krizi. Tako bi še okrepili reševalne zmogljivosti, če bi se v breznu znašla Italija s skoraj dvema bilijonoma dolgov.
Po predlogu, ki je bil na mizi ob Azurni obali, za reševanje evra sicer ne bi neposredno namenili klasičnih deviznih rezerv ali zlatih palic v trezorjih. V igri so bile posebne pravice črpanja (SDR), ki so nekakšna umetna valuta v okviru sistema Mednarodnega denarnega sklada in so razporejene po državah članicah. S takšno finančno čarovnijo bi dobili novih 60 milijard (nemški delež bi bil 15 milijard) in se ognili omejitvam, postavljenim v nemškem parlamentu. Te določajo, da se osnovnega kapitala EFSF, ki ga prispeva Nemčija, ne sme več povečevati.
Znamenje za preplah
Devizne rezerve bi lahko bile nekakšna odrešitev po neuspehu članic območja evra pri vabljenju visoko rastočih držav na pragu razvitosti na čelu s Kitajsko k sofinanciranju bitke za evro. Za samo nemško politiko, ki se mora že tako spoprijemati s kopico strokovnih in medijskih kritik »reševanja iz dolžniške krize z ustvarjanjem novih dolgov« so bile takšne zamisli kot znamenje za preplah. Ko je kanclerka Angela Merkel vprašala predsednika nemške centralne banke in svojega nekdanjega gospodarskega svetovalca Jensa Weidmanna, kaj si misli o predlogu, je menda slišala le odločen ne.
Ali bo trda linija Berlina zdržala, je negotovo. Z vključevanjem rezerv iz centralnih bank se, denimo, že ukvarjajo finančni ministri članic območja evra. Izkušnje iz preteklih dveh let so pomenljive. Vsako kočljivo rešitev, o kateri se je najprej začelo ugibati v tisku, so reševalci evra najprej zanikali ali razglasili za govorice. Iz govoric so čez nekaj tednov ali mesecev praviloma nastali sklepi, sprejeti na evropski ravni. Množenje kapitalske moči EFSF s finančnim vzvodom je eden od najbolj očitnih primerov.
Kje so meje za kršitev tabuja?
Razlogov za izrazito nemško nenaklonjenost zamislim je več. Notranjepolitično kočljivo je, da bi se s takšnim obvodom ognili omejitvam, ki jih je postavil parlament. Poleg tega bi bilo po stališču bundesbank takšno financiranje držav v nasprotju z maastrichtsko pogodbo. Ker bi tako kršili še en tabu, je negotovo, kje bi bile meje. Če bi pri pomoči visoko zadolženim državam s SDR spet zmanjkalo denarja, bi lahko posegli še po pravih devizah in na koncu še po zlatu. Bundesbank ima za okoli 180 milijard rezerv, od tega sta dve tretjini v zlatu.
»Nemške zlate rezerve so nedotakljive,« je v ponedeljek na televizij ARD sporočil nemški gospodarski minister Philipp Rösler. V nemški vladi so uradno zanikali, da so ob Azurni obali sploh razpravljali o zlatu. Po drugi strani so posredno potrdili, da je bil predlog uporabe deviznih rezerv za reševanje evra na mizi. Nemška stran ga je po besedah kanclerkinega glasnika v Cannesu zavrnila. V Nemčiji za devizne rezerve skrbi centralna banka, ki redno poudarja svojo popolno samostojnost in neodvisnost od politike.
Ravnanje ECB med dolžniško krizo ima za bundesbank že tako dve kočljivi razsežnosti. ECB že poldrugo leto na sekundarnem trgu veliko odkupuje obveznice kriznih držav. Zato je odstopil prvi mož nemške centralne banke Axel Weber. Druga točka so orjaški transferji, ki se iz držav s plačilnobilančnimi presežki avtomatično pretakajo proti evropskemu jugu. Takšna posojila (poimenovana Target) skokovito naraščajo in po oceni münchenskega inštituta Ifo ima nemška centralna banka že za 450 milijard evrov terjatev do dežel iz skupine PIIGS.
