Nastaja balon nove finančne krize

Kaže, da so nadzorniki 2008 skoraj popolnoma prezrli, kako majava je polovica finančnih podjetij na Wall Streetu.

Objavljeno
10. marec 2014 23.37
Wall Street Premarket
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York – Newyorški nadzornik bank Benjamin Lawsky si je ustvaril zvezdniško javno podobo neizprosnega državnega uradnika, ki bije križarsko vojno s pretkano in pohlepno bančno industrijo. Toda ta je velik korak pred nadzorniki, a njihov skok v trgovanje s surovinami ne pomeni le dviga cen, temveč tudi ogrožanje finančne stabilnosti sveta.

»Podjetja so pravne osebe, slabo vedenje je treba preprečiti posameznikom v njih, kršitelji pa morajo biti za to odgovorni,« je Benjamin Lawsky te dni napovedal za finančni dnevnik Financial Times.

Vodja oddelka za finančne storitve pri vladi zvezne države New York je zaslovel s pregonom britanske banke Standard Chartered, ker je prek svoje ameriške podružnice kršila sankcije in iranskim bankam omogočala dostop do mednarodnih finančnih tokov.

Bolj kot kazen je odobravanje vzbudila Lawskyjeva odločitev, da je obšel »velike nadzornike«, newyorško podružnico centralne banke Federal Reserve ter finančno in pravosodno ministrstvo in bančnikom zagrozil, da jim bo v skladu z newyorškimi zakoni odvzel licenco za poslovanje. Vodstvo Standard Chartered je v osmih dneh privolilo v poravnavo in plačilo 340 milijonov dolarjev kazni.

Zvezni nadzorniki so bili poparjeni, saj se je zdelo, da »ne vedo, kaj počno«, kot se je izrazil eden od finančnih strokovnjakov. Lawsky je decembra lani dosegel poravnavo tudi s Kraljevo banko Škotske, prav tako zaradi kršenja sankcij, del dogovora pa je bila zahteva, da odpustijo štiri visoke uslužbence, osmim pa so zmanjšali nagrade.

Bančniki so se izognili kaznim

Lawsky je z napovedjo preganjanja bančnikov in ne le ustanov spretno izkoristil splošno nezadovoljstvo tako v ZDA kot Evropi, ker so se bogato nagrajevani bančniki izognili kaznim za povzročitev finančne krize, medtem ko davkoplačevalci z milijardami dolarjev in evrov plačujejo za njihove tvegane in napačne odločitve.

Toda po besedah Matta Taibbija, prodornega finančnega novinarja revije Rolling Stone, nadzornikom še ni uspelo narediti niti ene resne praske v dosedanje finančne prevare, od tisoče milijard dolarjev vredne manipulacije obrestnih mer (škandal Libor) do razkritja o manipuliranju s cenami valut na 5300 milijard dolarjev na dan vrednemu valutnemu trgu.

Taibbi opozarja, da so banke že naredile korak naprej in nakupile celotne industrijske procese pri trgovanju s surovinami, saj so na primer lastnice naftnih zalog, tankerjev, rafinerij in naftovodov. Hkrati pa na finančnih trgih stavijo na učinkovitost teh istih oskrbovalnih verig, saj trgujejo z delnicami, terminskimi pogodbami ...

»Dovoliti podjetju, da nadzira preskrbo s surovinami in da trguje s finančnimi instrumenti, povezanimi s temi surovinami, je odprto vabilo k množičnim manipulacijam,« trdi Taibbi. Po njegovih besedah je to podobno, kot če bi lastniki stavnic čez teden sprejemali stave na nogometne izide, v nedeljo pa s trenerske klopi vodili vse prvenstvene tekme.

Finančne stave na trgu z elektriko

V zadnjih dveh letih sta morala bančna velikana JPMorgan Chase in Barclays plačati 400 milijonov dolarjev kazni zaradi sumov o prirejanju preskrbe z elektriko v več ameriških zveznih državah, da bi zaslužili s svojimi finančnimi stavami na trgu z elektriko.

Lansko poletje je časnik New York Times razkril, kako je razvpiti finančni koncern Goldman Sachs načrtno upočasnil dostavo kovin iz verige skladišč, ki jih ima zadnja leta v lasti, da bi umetno dvignili njihove cene.

Javnost je bolj kot prevarantske namere Goldman Sachsa presenetilo dejstvo, da imajo ameriške finančne institucije, ki jih je država pred petimi leti reševala bankrota, v lasti toliko skladišč in surovin, da lahko vplivajo na njihovo ceno.

Analize kažejo, da so finančne ustanove poceni denar, ki ga je ameriška centralna banka dajala na trg za financiranje gospodarstva, usmerile v nakupe surovin in skladišč zanje, nato pa dvignile cene za preskrbo z njimi.

Tako se dogaja, da kljub manjšemu povpraševanju cene naraščajo, skladišča pa se polnijo. Finančni strokovnjaki opozarjajo, da ne gre le za manipulacijo, temveč za klasični balon, ki lahko poči in povzroči novo krizo finančnih ustanov. Ena največjih, Morgan Stanley, ima v lasti marsikaj, od elektrarn do flote supertankerjev. Če se nafta izlije iz enega od njih, katastrofa ne bi bila samo ekološka, pač pa tudi finančna, saj banka ne bi prenesla stroškov vseh tožb.

Zadnji vpogled v delovanje Feda kaže, da so nadzorniki 2008 skoraj popolnoma prezrli, kako majava je polovica finančnih podjetij na Wall Streetu, kljub temu da je to njihova osnovna naloga. »Zdaj naj bi isti nadzorniki, ki sredi požara niso zavohali dima, nadzorovali, ali je Morgan Stanley dovolj zavaroval svoje tankerje in ali Goldman Sachs ustrezno upravlja svoje zaloge urana,« opozarja Taibbi.