Nastajanje bančne unije: frankfurtski nadzorniki bi zapirali banke

Bruselj – V kakšnem stanju je evropska barka sredi dolžniške krize? To vprašanje bo vodilo predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa v današnjem dolgo napovedovanem govoru o stanju Unije.

V ospredju nastopa pred evropskimi parlamentarci v Strasbourgu bodo novi koraki k poglabljanju EU in še zlasti območja evra. Na podlagi nauka iz krize je tok Barrosovih misli očiten: denarna unija ne more delovati brez bančne, fiskalne in gospodarske unije. Na vrhu EU konec junija so voditelji članic spodbudili Barrosa in tri druge ključne predstavnike evropskih institucij (predsednika evropskega sveta Hermana Van Rompuya, vodjo evrske skupine Jean-Clauda Junckerja in prvega človeka ECB Maria Draghija) k pripravi načrta poglabljanja Unije.

Prvi otipljivejši primer večjega povezovanja bo tako imenovana bančna unija. Odločitev o vzpostavljanju centraliziranega nadzora ECB nad bančnim sektorjem, ki je v precejšnji meri pripomogel k izbruhu finančne in dolžniške krize, je bila sprejeta na junijskem vrhu. Naj njem so tak nadzor na vztrajanje nemške kanclerke Angele Merkel postavil kot pogoj za prihodnjo neposredno pomoč kriznega mehanizma ESM bankam v stiski. Pri odločanju so imeli pred očmi predvsem španske banke, a v prihodnje naj bi sistem veljal na celotnem območju evra.

Čeprav bodo konkretne podrobnosti uradno razkrite šele danes, je komisar za konkurenčnost Michel Barnier že predstavil glavne dele prihodnje bančne unije. Splošni cilj je preboj iz začaranega kroga, v katerem so težave bank, ki so postale s kapitalskimi injekcijami breme proračuna, povzročale javnofinančne krize držav. V prvi fazi, na začetku prihodnjega leta, bodo pod nadzorom ECB le banke, ki bodo dobile pomoč ESM. Sredi leta bodo pod nadzorom Frankfurta vse velike (sistemske) banke območja, prvega januarja 2014 se bo centralizirani nadzor razširil na vseh 6000.

Glede konkretnih podrobnosti je še precej nejasnosti, ki bodo morale biti odpravljene, da bi centralizirani nadzor res lahko začel delovati po hitropoteznih načrtih Bruslja. Član direktorata ECB Jörg Asmussen je pojasnil, da bi za učinkovito delo morali dobiti vse ključne mehanizme za opravljanje nadzora. Ključno da je pridobivanje vseh informacij ali revizorskih ugotovitev. Poleg tega bi po Asmussenovi oceni ECB kot nadzornik morala imeti ustrezne pristojnosti, kakršna bi bila, v skrajnih primerih, pravica do zaprtja bank, ki ne morejo preživeti.

Postavlja se še vprašanje vloge centralnih bank članic. Gotovo je, da nemška Bundesbank pri nadzoru ne bo privolila v vlogo nekakšnega asistenta ECB. Tudi nemška politika ima do bruseljskih načrtov veliko zadržkov. Finančni minister Wolfgang Schäuble je ocenil, da bi bila ECB z nadzorom več kot 6000 bank območja evra preobremenjena, zato bi morala dobiti le pristojnost za sistemske banke, ki lahko povzročijo krize večjih razsežnosti. Po Schäublejevem mnenju prenagljene navidezne rešitve ne bodo pomagale, temeljitost bi morala imeti prednost pred hitrostjo.

Komisar Barnier pa zagotavlja, da bodo imele centralne banke članic še vedno precejšnjo vlogo pri nadzoru bank, saj bodo lahko delale z roko v roki z ECB. Ločevanje med malimi in velikimi bankami v očeh Bruslja ne bi bilo smotrno, češ, med krizo se je pokazalo, da španske hranilnice ali britanska Northern Rock, ki ne sodijo med sistemske banke, povzročijo orjaške težave. Zaradi njihovih težav so se morale vlade odločiti za milijardne kapitalske injekcije, ki so javnofinančno krizo še poglobile.

Še več, centralizacija nadzora bo šele prva faza nastajanja »prave bančne unije«. Po bruseljskih načrtih bo srednjeročno sledila še ustanovitev skupnih skladov za sanacijo bank in za skupna jamstva za varčevalne vloge. To naj bi bilo na dnevnem redu že prihodnje leto. Taka delitev tveganj, nizozemski varčevalec bi, denimo, jamčil za vlogo Španca v kateri od iberskih bank, bi bila kvantni preskok v razmišljanju. Dosedanje razprave o vseh treh elementih bančne unije so znamenje, da so pred (delno) uresničitvijo načrtov Bruslja še dolga in trda pogajanja.