Bruselj - Potem ko so se zunanji ministri zveze Nato v torek na zasedanju v Bruslju zavzeli za obnovitev stikov z Rusijo po avgustovskemu konfliktu na Kavkazu, so Moskvo danes pozvali k sodelovanju, pa tudi k zmernosti v njenih izjavah in zahtevah. Obenem so sicer ponovno izrekli podporo ameriškemu protiraketnemu ščitu, ki mu Rusija ostro nasprotuje.
"Rusijo pozivamo, naj opusti izzivalne izjave, lastitev območij vpliva in grožnje glede varnosti Natovih zaveznic in partneric, kot je na primer morebitna postavitev raket kratkega dosega na območju Kaliningrada," so v zaključni izjavi ob koncu dvodnevnega zasedanja zapisali zunanji ministri Nata v Bruslju, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Obenem so ponovno izrekli podporo gradnji ameriškega protiraketnega ščita na ozemlju Vzhodne Evrope, čeprav ji Rusija ostro nasprotuje. Kot so dejali, bo ščit, ki bo zgrajen na Poljskem in Češkem, "bistveno doprinesel" k zaščiti zaveznic pred raketami dolgega dosega.
Poleg avgustovske rusko-gruzijske vojne je prav gradnja ščita v zadnjem času povzročala napetosti med Rusijo in Zahodom. Kljub temu pa so se zunanji ministri že v torek odločili postopoma obnoviti sestanke na visoki ravni z Rusijo v okviru Sveta Nato-Rusija, za zamrznitev katerih so se odločili po izbruhu konflikta v Gruziji.
Rusija je danes pripravljenost Nata za obnovitev stikov pozdravila. "To nakazuje, da narašča razumevanje vloge, ki jo igra Rusija, in njene mednarodne avtoritete," je povedal predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta, dume, Viktor Savarsin.
Prav tako pozitivno so se v Moskvi odzvali na odločitev zunanjih ministrov Nata glede članstva Ukrajine in Gruzije v Severnoatlantskem zavezništvu. Ministri so namreč sklenili, da državi še ne izpolnjujeta pogojev za akcijski načrt za članstvo (MAP), ki velja za nekakšen status kandidatke za članstvo v Natu. V Rusiji to ocenjujejo kot znak, da se je v Natu ocena avgustovskih dogodkov spremenila.
Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je medtem danes povedal tudi, da je Nato pripravljen na pogovore o ruskih načrtih za oblikovanje novega evropskega varnostnega dogovora, h kateremu je letos že večkrat pozval ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, glede česar pa po besedah de Hoop Schefferja najprej potrebujejo več podatkov.
De Hoop Scheffer je na današnji novinarski konferenci po zasedanju v Bruslju spregovoril tudi o vojaški misiji Nata v Afganistanu, ob čemer se je zavzel za to, da zavezništvo v boj proti islamističnim upornikom napoti več vojakov, saj jih tam čaka še veliko dela. Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo, ameriški general Bantz John Craddock je sicer pozval k povečanju trenutno 51.000-glave vojske (Isaf) za okoli 20.000 vojakov.
Zunanji ministri pa so se danes dotaknili tudi držav Zahodnega Balkana. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bosta Albanija in Hrvaška do aprila postali najnovejši - 27. in 28. - članici Nata. Ponovili so tudi, da bo Makedonija povabljena v članstvo, takoj ko reši spor z Grčijo glede imena držav.
Obenem so ministri izrazili "globo zaskrbljenost" glede poslabšanja političnih razmer v BiH, ki postavljajo pod vprašaj obstoj države in ogrožajo njene možnosti za vstop v evroatlantske integracije.