Nato spet išče svoj novi smoter

Bruselj – Severnoatlantsko zavezništvo s čedalje večjim nezadovoljstvom spremlja taktiziranje afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, ki še vedno zavrača podpis varnostnega sporazuma z ZDA.

Nato bo končal misijo v Afganistanu konec prihodnjega leta. Pod Hindukušem bodo nato v okviru operacije Odločna podpora usposabljali in vzdrževali tamkajšnje varnostne sile. Operacija bo stala več milijard evrov na leto. Sporazum z ZDA in drugimi je podlaga zanjo, z njim se tudi ureja status tujih vojakov. Diplomati pri Natu ocenjujejo, da naj bi bilo »vse odprto«, če do konca leta ne bo sporazuma. To ne izključuje tako imenovane ničelne rešitve, ki pomeni, da bi zavezniški vojaki čez leto dni v celoti odšli iz države, ne da bi za njimi ostala misija za usposabljanje.

Članice opozarjajo, da brez sporazumov ne morejo ustrezno načrtovati razporeditve sil na terenu. Tam naj bi bilo od 8000 do 12.000 njihovih pripadnikov. V Natovi diplomaciji velja za težko razložljivo, zakaj Karzaj zavrača podpis sporazuma, ki je v loji džirgi dobil široko podporo. Po drugi strani so odnosi z Washingtonom že tako zapleteni. Nazadnje, prejšnji teden, je Karzaj bentil, ko so bili v napadu z ameriškimi troti spet med žrtvami civilisti. To da je znamenje, da ameriškim vojakom življenja in varnost afganistanskih ljudi ne pomenijo nič.

Pogoji za podpis, ki jih ­postav­lja­ Karzaj (njegov naslednik bo izvoljen aprila), so med drugim osvoboditev afganistanskih zapornikov v Guantanamu in omejitve za delovanje zavezniških sil pod Hindukušem, denimo pri preiskavah domov. Vodje diplomacij članic zavezništva, ki so se zbrali na zasedanju Natovih zunanjih ministrov v Bruslju, pozivajo Karzaja, naj se čim prej odloči za podpis. Generalni­ sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je opozoril, da ne bo ogroženo le financiranje vojske in policije, marveč tudi civilna pomoč, saj da bodo donatorji ­zadržani.

Vračanje h koreninam

Sklenitev misije v Afganistanu prihodnje leto bo še ena prelomnica v zgodovini zavezništva, ki se v novih okoliščinah poskuša na novo osmisliti. Dvajsetletno obdobje velikih operacij v tujini, kakršna je bila afganistanska, se končuje. Zavezništvo se bo prestrukturiralo.­ Med diplomati pri Natu se sliši razlaga, da se Nato vrača h koreninam. Namesto z enotami, razporejenimi na terenu, bo zavezništvo predvsem »v pripravljenosti«. Spet bo organiziralo velike vojaške vaje, leta 2015 na Iberskem polotoku.

Podobno kot EU se tudi Nato spopada s širitveno utrujenostjo. Zlasti starejše evropske članice so pazljive in postavljajo stroge pogoje. Ukrajina se je že tako odpovedala približevanju Natu, Gruzija po polomu (odkrita nesoglasja med članicami) na vrhu v Bukarešti leta 2008 ni nič bliže akcijskemu načrtu za članstvo. Med tremi balkanskimi kandidatkami (Makedonija, Črna gora, BiH) kaže najbolje Podgorici, toda njene ambicije utegnejo postati žrtev širšega nasprotovanja širjenju in povezovanja z usodo kandidatk iz drugih regij (Gruzija).

Prihodnost Nata po prelomnem letu 2014 bo tema njegovega vrha septembra prihodnje leto v letovišču Celtic Manor pri Cardiffu. Ena od želja je ustavitev zmanjševanja izdatkov za obrambo v evropskem delu zavezništva. Evropski delež izdatkov se je od konca hladne vojne znižal s polovice na četrtino. Iz Washingtona so v zadnjih letih prihajale bolj ali manj nedvoumne ocene o nevzdržnosti takšnega razmerja. Lani so predlagali, da bi članice do leta 2015 ustavile krčenje izdatkov in nato v desetih letih postopno izpolnile zavezo o dveh odstotkih BDP za obrambo.

Kadrovske kravje kupčije

V besednjaku Nata govorijo o večji uravnoteženosti znotraj zavezništva. Zato s posebnim zanimanjem spremljajo, kaj se bo zgodilo na vrhu EU čez dva tedna, na katerem bo evropska skupna obrambna in varnostna politika ena od osrednjih tem. Ker je Washington napovedal obrat k Pacifiku, si Evropejci želijo, da bi na vrhu zavezništva v Walesu s posebno deklaracijo potrdili privrženost čezatlantizmu. Tudi pogajanja EU in ZDA o prostotrgovinskem sporazumu niso zanemarljiva. Že Severnoatlantski sporazum iz leta 1949 je govoril o gospodarskem sodelovanju.

V prihodnjih mesecih se bo začela še tekma za Rasmussenovega naslednika. Mesto generalnega sekretarja Nata tradicionalno pripada Evropejcem. Voda na mlin edinega uradnega kandidata doslej, nekdanjega italijanskega zunanjega ministra in evropskega komisarja Franca Frattinija, je logika, po kateri bi po dveh generalnih sekretarjih iz manjših severnih držav morala priti na vrsto večja država z juga. Toda: izbor bo odvisen od širših kadrovskih kupčij, ki se bodo med prestolnicami začele po evropskih volitvah, ko bodo morali izbrati nove voditelje institucij EU.