Natrpan jesenski koledar z Grčijo

Medtem ko se bo nemška kanclerka Angela Merkel v četrtek sestala s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom, Grčijo čakajo pomembni dnevi: Atene prepričujejo evropske partnerje, naj jim razrahljajo posojilne pogoje, premier Samaras se bo konec tedna o tem pogovarjal z najmočnejšima evropskima voditeljema.

Jesenski koledar evropske krize se začenja s srečanjem Merkel–Hollande, ki bo namenjeno premostitvi nemško-francoskih razhajanj. Konec tedna si bo gostiteljica sestanka v Berlinu prizadevala za dogovor s francoskim predsednikom in »skupne korake« pri upravljanju krize, ena od poglavitnih zadev na dnevnem redu so dramatične razmere v Grčiji. V času, ko grške oblasti prepričujejo Evropo, naj jim podaljša čas za izpolnitev zavez, Nemčija vztraja, da ni prostora za koncesije, obubožana država da mora izpolniti pogoje iz programa pomoči. Možnosti za to, da bi vladajoča koalicija v Berlinu podprla tretji reševalni sveženj, so nadvse pičle, so konec tedna v nemškem tisku citirali enega od ključnih zaveznikov Merklove.

Medtem ko se bo grški premier o tej temi pogovarjal v obeh ključnih prestolnicah, Evropa čaka septembrsko poročilo trojke – predstavnikov evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada – o napredku Grčije pri implementaciji reform in varčevalnih ukrepov, obljubljenih v zameno za drugi sveženj pomoči. Samarasovim prepričevanjem navkljub pa odločitev ni pričakovati pred omenjenim poročilom, ki bo predvidoma objavljeno konec prihodnjega meseca, morda šele v začetku oktobra.

Atene zaključujejo načrt krčenja javne porabe, ki vključuje novo nižanje plač, pokojnin in sociale, nared naj bi bil še pred jutrišnjim obiskom vodje evrske skupine Jeana-Claudea Junckerja, je včeraj poročalo časopisje. Vprašanje ostaja, ali bodo načrtovani ukrepi grške vlade zadovoljili Evropo in finančne institucije.

Grexit

Kanclerka Merklova in predsednik Sarkozy sta v skupni izjavi prejšnji mesec potrdila skupno privrženost celovitosti območja evra, tudi predsednik ECB Mario Draghi je izjavil, da bo ta naredila vse, kar je potrebno, za ohranitev skupne valute. Številni nemški glasovi pa glasneje kakor prej poudarjajo, da za Grčijo, ki ne sprejema pogojev EU in IMF, ni prostora v območju evra. V političnih vrstah se kopičijo kritike, da nima ključnih pogojev za rešitev, namreč delujoče administracije in zadostne voljnosti. Merklova je resda izjavila, da noče pospešiti grškega izhoda iz območja evra, posledice bi bile drage in nepredvidljive, a obenem ni javno oporekala tovrstnim pozivom. S Hollandom se bo o Grčiji pogovarjala na predvečer obiska Samarasa v Berlinu. Francoski predsednik, ki hkrati z varčevanjem venomer govori tudi o rasti, v zvezi z Grčijo poudarja, da ta potrebuje »luč na koncu tunela«, brez tega pač ne bo mogoče prepričati volivcev v drastično varčevanje, ki ga zahteva Evropa.

Razprava o možnosti razpada evra ne potihne. Finska in Avstrija se pripravljata na propad skupne valute, so prejšnji teden pisali evropski mediji. Poleg premiera Erkkija Tuomioja, ki ga je na naslovnici citiral Daily Mail, je o tem govoril tudi Michael Spindelegger. Avstrijski zunanji minister, namestnik kanclerja in vodja konservativne stranke ÖVP je za Kurier komentiral, da morajo goljufi zapustiti območje evra. »Potrebujemo več načinov, kako koga – države, ki se ne držijo zavez – vreči iz monetarne unije. Če bi ta pravila obstajala, bi že občutili posledice.« Te besede so sledile intervjuju bavarskega finančnega ministra Markusa Söderja, ki je povzročil vznemirjenje z izjavo, da bi morala Grčija letos zapustiti območje evra. Izstop Grčije je obvladljiv, toda ni zaželen, pa je v ponedeljek pripomnil član izvršnega odbora ECB Jörg Asmussen. Pojasnil je, da so njegove preference jasne: Grčija bi morala ostati v območju evra, češ da bi bil izstop sicer obvladljiv, vendar ne tako miren, kakor si mnogi zamišljajo.