»Ne« krimskemu scenariju

Berlin – Ameriškega predsednika Baracka Obamo domači­ nasprotniki obtožujejo zunanjepolitične šibkosti, v odnosu do agresivne Rusije pa je v primerjavi z Nemčijo in Evropo pravi jastreb. Ni pa še jasno, ali gre za ponovitev zmagoslavne hladnovojne formule ali le za mrzlično iskanje rešitev brez pravega koncepta.

Ameriški demokratski predsednik je v torek v Varšavi naznanil dodatno milijardo dolarjev za okrepitev varnosti srednje- in vzhodnoevropskih držav. To mora odobriti še kongres, Poljska, ki jo je v torek obiskal Barack Obama, pa pozdravlja predlog, saj namerava tudi sama povečati stroške za svojo vojsko na 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Poljski predsednik Bronisław Komorowski je na tiskovni konferenci z ameriškim kolegom ocenil, da mora severnoatlantska vojaška zveza zaradi ukrajinske krize ponovno premisliti obrambne prioritete.

Slovesnost na Poljskem

Barack Obama se je udeležil praznovanja ob petindvajseti obletnici volitev junija 1989, ki so na Poljskem opravile z desetletji komunizma, val demokracije pa se je razširil po vseh državah nekdanjega sovjetskega bloka. Ruski predsednik Vladimir Putin verjame, da je bil razpad Sovjetske zveze največja katastrofa 20. stoletja, za Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonijo in tudi velike dele drugih držav nekdanjega Varšavskega pakta pa je bila to osvoboditev in tudi danes ne vidijo razloga, zakaj bi sodile v tako imenovano rusko interesno območje. Da bi preprečile krimski scenarij, Poljska in baltske države zahtevajo nastanitev vojakov drugih Natovih članic na svojem ozemlju.

Že generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je opozarjal, da je v času, ko so nekatere evropske zaveznice zmanjšale vojaški proračun za 40 odstotkov, Rusija svojega povečala za tretjino. Za »poštene deleže« pri obrambi 28 članic Nata se je v Varšavi zavzel tudi ameriški predsednik Obama. Po nedavnih ukrajinskih volitvah vidi tudi možnost obnovitve zaupanja do ruskega predsednika Putina, a bi morala Rusija pred tem umakniti vojake z ukrajinske meje in pomagati pri končanju nemirov v vzhodnem delu te države.

Nemška kanclerka Angela Merkel se bo, nasprotno, z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjala tudi med slovesnostmi ob sedemdeseti obletnici izkrcanja zavezniške vojske v Normandiji, so povedali v Kremlju. Krščanskodemokratska voditeljica s koreninami v komunistični Nemški demokratični republiki se z ruskim prvakom pogovarja po telefonu od izbruha ukrajinske krize in v teh pogovorih ne popušča. Med zadnjim je zahtevala priznanje rezultatov ukrajinskih volitev ter predlagala, da Rusija naredi več za stabilizacijo položaja v vzhodni Ukrajini. Z ruskim sogovornikom se je pogovarjala tudi o dobavah ruskega plina Ukrajini. Če se bosta po nekaterih poročilih v Normandiji s Putinom sestala tudi francoski predsednik François Hollande in britanski premier David Cameron, v Washingtonu tega ne načrtujejo.

Mnogi Nemci pozdravljajo kanclerkina prizadevanja za dialog z Rusijo, nekateri pa takšni politiki oporekajo. Ob zaprtju protestniških pankeric iz skupine Pussy Riot je bilo več protestov kot ob ruski aneksiji Krima ter vojaških aktivnostih te države v soseščini, je na nedavni okrogli mizi poudarila političarka zelenih Rebecca Harms, nekdanji zeleni zunanji minister Joschka Fischer pa je izrazil osuplost zaradi razsežnosti antiamerikanizma med številnimi, ki bolj razumejo Vladimirja Putina. »Američanom je mogoče očitati marsikaj, ne pa tudi agende svobode,« je dejal nekdanji šef nemške diplomacije.

Obletnica širitve EU

Ob deseti obletnici širitve Evropske unije na Ciper, Češko, Estonijo, Litvo, Latvijo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovaško in Slovenijo so danes v Berlinu predstavniki novih članic iz leta 2004 razpravljali o evropskih in drugih vprašanjih. Ob robu prireditve EU 10 x 10 – evropska razširjena obzorja je državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Igor Senčar ob stoti obletnici prve svetovne vojne razmišljal o tedanjem razpadu evropskih celinskih imperijev in dvigu nacionalnih držav s številnimi pomanjkljivostmi, med njimi pogosto asimilacijo manjšin drugih narodnosti. Zdaj, ko se je spet uveljavilo načelo svobode gibanja in celo svobode življenja kjerkoli v Evropski uniji ter s tem upanje, da se lahko znova opremo na temeljne državljanske pravice za vse prebivalce EU, je poleg brezposelnosti med mladimi, premajhne konkurenčnosti evropskih gospodarstev in drugih posledic ekonomske krize največji evropski izziv ruska agresija v Ukrajini. Po mnenju slovenskega diplomata je to napad na »eno, celo in svobodno Evropo«, kakršna je nastala po koncu hladne vojne. »Z aneksijo Krima in mnogimi ruskimi odkritimi ali prikritimi dejavnostmi je bilo poteptano mednarodno pravo. Zbudili smo se v drugačnem svetu.«