Ne sme nas zanimati dobiček, ampak skupno dobro!

Hanija – Na športnem igrišču osnovne šole EPAL v drugem največjem mestu na Kreti se prebivalci, večinoma pripadniki razkrajajočega se srednjega razreda, »konstruktivno« lotevajo krize, ki je dodobra načela njihovo življenje. Vsako drugo nedeljo v mesecu si izmenjujejo hrano, tehnične izdelke in drugo blago ter različne usluge: od odvetniškega svetovanja do pomoči gluhonemim.

V poznih popoldanskih urah, ko je bila na okoliških plažah še gneča in so se restavracije počasi polnile, je množica ljudi vseh starosti na športnem igrišču »razstavljala« na šolske mize različno robo, ki so jo nameravali zamenjati z drugimi prebivalci otoka, po katerih je udarila finančna kriza. Ljudje, čeprav utrujenih obrazov in iz popolnoma različnih družbenih, ekonomskih in »življenjskostilnih« krogov, so bili nasmejani in sproščeni. Popolno nasprotje razpoloženja, ki v Grčiji – tudi na otokih, kjer so udarci krize vendarle malce šibkejši kot v opustošenih Atenah – vlada za štirimi stenami. V prostoru intimne bolečine in osebnega propada.

»Na Kreti je ogromno samomorov. Zdi se mi, da smo se okužili z virusom depresije. Ljudje so dolgo živeli zelo dobro. Številni so potem v kratkem času izgubili vse – službo, stanovanje, avtomobil ... Ostali so jim velikanski kredit, ki ga ne morejo odplačevati, in šoloobvezni otroci. Vsak dan je slabše, tako da si ni mogoče lagati, da bo kmalu – ali sploh kdaj – bolje. Tudi sama sem bila dolgo depresivna, potem pa sem se povsem posvetila fotografiji in se začela udeleževati te naše tržnice, na kateri sem spoznala ogromno dobrih ljudi z enakimi težavami. Dobre ljudi, ki ne pustijo, da bi jih težave pokopale, ampak so se z njimi spopadli,« je povedala umetniška fotografinja Peni Menegaki, ki je morala pred šestimi meseci zaradi prevelikih stroškov zapreti galerijo.

Na »tržnico uslug«, kot domačini imenujejo nedeljsko izmenjavo dobrin in uslug, je prinesla klasične podobe Sredozemlja in malo manj klasično serijo razglednic, narejenih po vzoru »stare šole«. Enako kot ostali »ponudniki uslug« se je morala tudi Peni najprej registrirati (doslej je uradno registriranih nekaj manj kot tisoč ponudnikov) in pošteno ovrednotiti svoje izdelke. Pred njeno stojnico se je hitro zbralo precej ljudi.

Zaupanje in »fair play«

»Danes smo se tu zbrali štiriintridesetič. Število ljudi niha. Spomladi nas je manj zaradi dela na poljih in na kmetijah, poleti zaradi turizma. Tržnica je najbolj obiskana pozimi. Naša pobuda je zelo uspešna. Zdaj delujemo že v treh mestih na Kreti. Radi bi se razširili po Grčiji. Očitno je, da je med ljudmi velik interes za izmenjavo dobrin in različnih uslug. Do zdaj se še ni zgodilo, da bi kdo precenil svoje izdelke ali usluge. Delujemo po načelu 'fair playa' in popolnega zaupanja. To je temelj solidarnosti. Tu smo vsi enaki. Težko bi rekel, da pri nas veljajo pravila svobodnega trga …« se je zasmejal Demetris Oreopaulus, eden izmed pobudnikov akcije, ki je sicer zaposlen v turističnem podjetju. Na tržnici uslug je bil eden izmed mojih redkih sogovornikov, ki (še) ima službo.

To nedeljo so šli na tržnici, kjer poteka naturalna menjava, najbolj v promet oblačila in sveži živo rdeči paradižniki, ki jih je iz bližnje hribovske vasi pripeljal mlad par. Ponudba dobrin in uslug za izmenjavo je bila sicer osupljiva: rabljen prenosni računalnik, avokado, domača marmelada, umetniške fotografije, ure mehaničnega dela, rabljene igrače, pomoč pri komunikaciji gluhonemih, inštrukcije matematike, odvetniška pomoč, gora jagod, športna oprema, vse vrste oblačil in obutve, pomoč na kmetiji, prevozniške storitve, varstvo otrok, učenje tujih jezikov, osebno trenerstvo, kup tehnične robe …

Dvaintridesetletna Stela, ki je pred letom izgubila službo v knjigarni, kjer je delala kot prodajalka, je na tržnico uslug prinesla nekaj steklenic domačega jagodnega likerja in sadike cvetja in zelenjave. »Rada bi jih zamenjala za oblačila ali kake poletne čevlje,« je samska gospodična, ki je vesela, da ji v času krize ni treba vzgajati otrok, in vsak dan poskuša najti novo službo, povedala med ogledovanjem oblačilno-obutvene ponudbe. »Bila sem povsem obupana. Zdaj mi je precej lažje,« je dodala.

Zaboj paradižnikov za inštrukcije iz matematike

Največja gneča je bila pri svežem sadju in zelenjavi. To je sicer mogoče po izjemno nizkih cenah kupiti tudi na sobotni ljudski tržnici na glavnem trgu v Haniji, a je marsikdo tako obupan, da si hrane kljub temu ne more privoščiti. Učitelj matematike Adonis, ki se boji, da bo že to jesen, ko je napovedan velik val odpuščanja v javnem sektorju, izgubil službo na lokalni srednji šoli, je polnil vreče s paradižnikom, namesto katerega je v času splošnih izpitov, ki potekajo po vsej Grčiji, ponudil nekaj ur inštrukcij iz ­matematike.

»Multinacionalne družbe in trgovska središča so ubili naše kmetijstvo. Odločili smo se, da se bomo sami postavili na noge. Zdaj se množično obračamo v smer samopreskrbe, kar je lepo videti tudi tukaj. Ljudje na Kreti so izjemno navezani na hrano. Najraje jo proizvajajo kar sami. To je po mojem mnenju edini izhod. Ne sme nas zanimati dobiček, ampak skupno dobro. Naša pobuda je ena izmed mnogih, a mislim, da bo tržnica uslug kmalu eno izmed središč nove ekonomije. Povsem jasno je, kaj je bilo doslej narobe. Čas je za novo obliko gospodarjenja,« je nadaljeval gospod Oreopaulus.