Neapeljski sindrom na Hrvaškem

Zapiranje smetišč: Okoljska inšpekcija zaradi neusklajenosti z zakonom kot po tekočem traku zapira hrvaška smetišča.

Objavljeno
12. oktober 2013 21.10
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb – Hrvaško je napadel neapeljski sindrom. Ministrstvo za okolje kot po tekočem traku izdaja odločbe o zaprtju smetišč po državi in o njihovi nujni posodobitvi. Usoda (delnega) zaprtja je doletela tudi osrednje zagrebško odlagališče Jakuševac.

Začelo se je pred dobrim tednom, ko je ministrstvo za okolje izdalo odločbo o zaprtju odlagališč odpadkov v Zaprešiću, Pazinu in Trogirju. Kot so povedali na ministrstvu, so komunalni oziroma okoljski inšpektorji pregledali 310 hrvaških smetišč in ugotovili, da jih kar dobra tretjina, se pravi več kot sto ne ustreza zakonom. Rok za »popravke« so dobili do 15.oktobra, vendar je že zdaj povsem jasno, da se kaj veliko ne bo dalo spremeniti.

Odločbe o zaprtju so nato začele romati po vsej najmlajši članici evropske družine, okoljski minister Mihael Zmajlović pa je državljanom dajal vedeti, da »vse skupaj nima nobene zveze s politiko, kar mu nekateri skušajo naprtiti«.

Državljani so se prestrašili, saj jih ni malo, ki so precej pozorno spremljali dogajanje v sosednji Italiji, ko se je pred petimi leti Neapelj dušil v smeteh. Zdaj se oglašajo različni dušebrižniki, ki državljane Hrvaške tolažijo, da se kaj podobnega ne more zgoditi na Hrvaškem. »No, nismo pa daleč,« so si pa kljub temu edini.

Kaj narediti, se zdaj sprašujejo v občinah, kjer jim je ministrstvo prepovedalo odlaganje na »svojih« smetiščih. »Odlagajte na smetiščih, kjer je to dovoljeno,« jim odgovarja minister, ki se ne spušča v razpravo o tem, ali bodo zaradi tega položnice za odvoz smeti, ki jih že tako in tako gospodinjstva plačujejo s precejšnjimi zamudami, če jih sploh, kaj višje ali ne. »Naloga ministrstva ni, da bi zdaj iskal rešitve za tista smetišča, na katera so 20 ali 30 let navažali smeti brez dovoljenj, ilegalno in kjerkoli jim je pač padel s tovornjaka. Naloga občin je, da se znajdejo, bodo pa pri tem imele vso podporo našega ministrstva, saj ne bomo dopustili, da bi državljani zaradi tega imeli težave,« je še dodal minister.

Tisoč ton na dan

»Hrvaško čaka še veliko dela pri ločevanja odpadkov in smeti na splošno,« je pred časom za Delo dejala nekdanja hrvaška ministrica za okolje Mirela Holy, ki konec meseca ustanavlja svojo politično stranko z imenom Orah (Oreh), katere pomembni programski del bo prav ekologija. Navsezadnje tudi zaradi ekološko skrb vzbujajočega podatka, da je na Hrvaškem kar 2000 »črnih« odlagališč, inšpektorji in država pa ne najdejo pravega orožja niti zoper divja odlagališča, ki nastajajo skoraj vsak dan.

Sicer pa glavno mesto najmlajše članice EU že nekaj časa pesti težava, imenovana – smeti. Tudi zagrebškemu smetišču Jakuševac je ministrstvo za okolje prepovedalo odlaganje določenih vrst smeti zaradi nedorečenosti z dokumentacijo in zastarelostjo. Podatki so več kot zgovorni: več kot deset milijonov ton je po ocenah »težka« gora smeti na odlagališču Jakuševac v Zagrebu. Vsak dan se poveča še za tisoč ton. To je največje odlagališče odpadkov v Jugovzhodni Evropi, ki so ga nameravali zapreti že pred tremi leti, a so morali rok delovanja zaradi pomanjkanja novih možnih lokacij podaljšali do leta 2018. Takrat bo gora smeti težka že najmanj 14 milijonov ton.

Ne glede na vse pa se neapeljska zgodba morda v vsaj enem delčku ponavlja tudi na Hrvaškem. Navsezadnje so tako kot v Neaplju tudi po smetiščih v naši južni sosedi v »dobrih starih časih«, sprejemali vse, tudi najbolj nevarne odpadke, pri tem pa se je zmotno zdelo, da je vse v najlepšem redu. Zdaj je prišel račun, ki ga bo pač treba plačati.