V Srbiji ob deseti obletnici smrti Željka Ražnjatovića Arkana, ki je ostal simbol desetletja, v katerem so zločin, lopovščine in nasilje predstavljali temelj uspeha v življenju, niso delali pretiranega cirkusa.

Beograd - V Srbiji ob deseti obletnici smrti Željka Ražnjatovića Arkana, ki je ostal simbol desetletja, ko je velika večina srbskega življa znanje, poštenost in naporno delo povezovala s poraženci, zločin, lopovščine in nasilje pa so predstavljali temelj uspeha v življenju, niso delali pretiranega cirkusa. Kljub demokratičnim spremembam v Srbiji Arkan še vedno velja za srbskega heroja, ki ga ultradesničarji in nacionalisti primerjajo z junakom kosovske bitke Milošem Obilićem, za vsakega kriminalca pa predstavlja nedosegljiv vzor.

Željka Ražnjatovića Arkana so umorili 15. januarja 2000 v beograjskem hotelu Interkontinental. Policija je prihitela na kraj umora, reševalcem pa se ni nikamor mudilo. Njegova žena Ceca je zaman prosila policiste, naj Arkana s tremi naboji v glavi in enim v hrbtu prepeljejo s službenim vozilom v bolnišnico. Ko so ga z osebnim vozilom vendarle odpeljali v urgentni center, kjer so ga uradno razglasili za mrtvega, je bilo že prepozno. Arkanova likvidacija je bila usodna tudi za poslovneža Milenka Mandića in pripadnika zvezne policije Dragana Garića.

Sojenje za umor Arkana, Mandića in Garića je trajalo kar devet let, vrhovno sodišče pa je 18. februarja 2009 sprejelo pravnomočno sodbo. Neposrednega izvajalca zločina Dobrosava Gavrića so aretirali v Loznici, na prvem sojenju pa je bil za trojni umor obsojen na trideset let zapora. Ker sodnik več kot leto dni ni napisal obrazložitve sodbe, so ga izpustili, tako da se je branil na svobodi. Na obravnave je prihajal do 9. oktobra 2006, potem pa je pobegnil.

Dragana Nikolića - Gagija so aretirali leta 2003 v Avstriji, kot enega izmed organizatorjev trojnega umora so ga obsodili na trideset let zapora in služi kazen. Na tridesetletno zaporno kazen je bil obsojen tudi Milan Đuričić - Miki, ki je tako kot Gavrić od leta 2006 na begu.

Zaradi pomoči po zločinu so bili na krajše zaporni kazni obsojeni Đorđe Grubašić, Dejan Pilutić, Vujadin Krstić in Stojan Ranković. Vzroki za Arkanovo likvidacijo niso bili nikoli pojasnjeni, naročniki pa ne odkriti. Nekdanjega šefa policije iz Loznice Vojislava Jekića, ki je na sojenju kot priča izpovedal, da je bil v likvidacijo Arkana vpleten tudi nekdanji vodja državne varnosti Radomir Marković, so ubili 26. aprila 2006. Njegovih morilcev niso nikoli našli, pred tem pa je bila umorjena tudi priča - Branko Jevtović - Joraga.

Arkan je imel, ko je bil umorjen, 48 let in devet otrok. Govoril je vsaj tri svetovne jezike, v zaporu pa je preživel najmanj deset let. Slovel je kot najbolj poznan paravojaški poveljnik in najmočnejši mafijski šef v regiji, za njim pa sta razpisala tiralico tako Interpol kot tudi haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

S svojo paravojsko je smrt sejal na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, njegova Srbska prostovoljna garda pa se je dokazala z vojnimi zločini, sistematičnimi ropi in etničnim čiščenjem. Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić se je z njim poljubljala, vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić pa je Arkana »izgnal« iz Republike srbske, ker ni prenesel, da bi se kdo mešal v njegovo vojno.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela