V danskem Københavnu se danes začenja ključno zasedanje predstavnikov držav pod okriljem Združenih narodov o podnebnih spremembah. Pogajalske skupine, tudi evropske, imajo še veliko dela, besedilo sporazuma je še daleč od usklajenosti

Ljubljana - V danskem Københavnu se danes začenja ključno zasedanje predstavnikov držav pod okriljem Združenih narodov o podnebnih spremembah. Tako je bilo določeno pred dvema letoma na Baliju, kjer so sprejeli tudi akcijski načrt za dosego svetovnega podnebnega dogovora. Glavna cilja sta zavezujoč sporazum o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov po izteku kjotskega obdobja in dogovor o dovolj veliki pomoči državam v razvoju, deloma tudi pred letom 2013, ko naj bi uveljavili nov dogovor.

Od danes do predvidoma 15. decembra ali še kakšen dan pozneje bodo delo nadaljevale pogajalske skupine, ki se letos srečujejo že devetič. Med drugim naj bi se države Evropske unije 10. in 11. decembra dogovorile, koliko bi prispevale za pomoč državam v razvoju in ali so se pripravljene zavezati k 30-odstotnem zmanjšanju emisij do leta 2020.

Doslej se je govorilo, da bi države v razvoju od razvitih leta 2020 dobile sto milijard evrov pomoči, številka pa bi se povečevala od leta 2013. Nekaj tega denarja naj bi dobili s trga ogljika, vendar se s tem države v razvoju ne strinjajo, saj menijo, da bi zaradi zgodovinske odgovornosti razvite države morale plačati polno ceno. Po tem računu bi Slovenija leta 2020 prispevala 100 milijonov evrov. Dogovarjajo se tudi o tem, koliko pomoči za prilagajanje na podnebne spremembe bi lahko zbrali še pred iztekom kjotskega obdobja oziroma pred letom 2013. Govori se o 10 milijardah evrov, Slovenija bi tako plačevala po 10 milijonov evrov na leto.

Pogajalske skupine ne bodo imele prav lahkega dela, saj, kot pravi vodja večine slovenskih delegacij Andrej Kranjc, besedilo sporazuma ni tako dobro pripravljeno, kot je bilo tisto za kjotski protokol. Pogajalci pa imajo še več izkušenj, tako da skoraj nobena opredelitev ne more uiti nasprotovanju. Najbrž glavna ovira so ameriški pogajalci brez mandata oziroma le z osebno zavezo predsednika Barracka Obame, da bodo ZDA do leta 2020 emisije, glede na izhodiščno leto 1990, zmanjšale za približno štiri odstotke.